#indo
*Indo-European
+Proto-Indo- European	*oynos / *sem	*duwō	*treyes	*kwetwores	*penkwe	*sweks	*septṃ	*oktō	*newṇ 	*dekṃ	
**Germanic
+Old Germanic	*ainaz	*twai	*þrijiz	*fiþwor	*fimfi	*seks	*sibum	*ahtō	*niwun	*tehun
*3Western
+Old English	án	twá	þrí	féower	fíf	sex	seofon	eahta	niɣon	tíen
+Middle English	an	two	three	four	fif	six	seven	eihte	nien	ten
!English	one	two	three	four	five	six	seven	eight	nine	ten
Scots	ane	twa	thrie	fower	fyve	sax	seiven	aicht	nyne	ten
+Old Frisian	en	twe	thre	fiuwer	fif	sex	sigun	achta	nigun	tian
W.Frisian	ien	twa	trije	fjouwer	fiif	seis	sân	acht	njoggen	tsien
Frisian (Saterland)	aan	twæi	træi	fjauer	fieuw	sæks	sogen	oachte	njugen	tjoon
!Dutch	een	twee	drie	vier	vijf	zes	zeven	acht	negen	tien
…W/S Flemish	ièn	twiè	drie	viere	vuvve	zèsse	zēvne	achte	nēgne	tiene 
…Brabants	iën	twië	draë	vīr	vaëf	zes	zēve	acht	nēge	ting
…Low Saxon	een	twee	dree	veer	fief	söß	söven	acht	negen	teihn
…Emsland	ɛin	twɛi	dɾɛi	fɛiæ	fi:f	zɛs	zɛ:bm	axt	nɛ:ŋ	tain
…Mennonite Plautdietsch	een	twee	dree	fea	fief	sass	säwen	acht	näajen	tian
!Afrikaans	een	twee	drie	vier	vyf	ses	sewe	agt	nege	tien
+Old High German	ein	zwâ	drî	fior	fimf	sehs	sibun	ahto	niun	zehan
+Middle High German	ein	zwēne	drīe	vier	fünf	sëhs	siben	ahte	niun	zëhen
+Middle Low German	ein	twene	drê	vêr	vîf	ses	sevene	achte	negen	tein
+Old Saxon	ên	tuuêne	thria	fiuuar	fîf	sehs	siƀun	ahto	nigun	tehan
!German	eins	zwei	drei	vier	fünf	sechs	sieben	acht	neun	zehn
…Central Bavarian	oans	zwoa	drai	viare	fimbfe	sechse	simme	aochte	naine	zene
…Swabian	oes	zwoe	droe	vier	fümf	sechs	siibe	acht	noen	zaen
…Ripuarian	ent	zwei	drei	vier	fönf	sechs	sibbe	aach	nöng	zehn
…Alsatian	eins	zwei	drëi	vier	fenf	sex	seve	acht	nin	zehn
…Cimbrian	òan	zbeen	drai	viar	vüf	sèks	siban	acht	naün	zègan
…Rimella	ais	zwai	drei	viére	venve	žakše	šìbne	achtwe	nine	zìne
…Rheinfränkisch	ääns	zwei	drej	vir	fennef	sechs	siwe	acht	nin	zeen
…Pennsylvania	eens	zwee	drei	vier	fimf	sex	siwwe	acht	nein(e)	zeh
Luxembourgeois	eent	zwee	dräi	véier	fënnef	sechs	siwen	aacht	néng	zéng
Swiss German	eis	zwei	drüü	vier	foif	sächs	siebë	acht	nüün	zäh
Yiddish	eyns	tsvey	dray	fir	finef	zeks	zibn	akht	nayn	tsen
*3Northern
+Runic	æinn	tvæiR	þrīR	fiūriR	fǣm	sæx	siū	ātta	nīu	tīu
+Old Norse	einn	tveir	thrír	fjórir	fimm	sex	sjau	átta	níu	tíu
!Norwegian	en (Ny. ein)	to	tre	fire	fem	seks	sju	åtte	ni	ti
!Danish	én	to	tre	fire	fem	seks	syv	otte	ni	ti
+Old Swedish	ēn	twē(r)	þrī(r)	fiūri(r)	fǣm	sæx	siū	ātta	nīo	tīo
!Swedish	en	två	tre	fyra	fem	sex	sju	åtta	nio	tio
…Dalecarlian	ienn	twer	trair	fiuärer	fem	sjäks	sju	åtta	niu	tiu
Faroese	ein	tveir	tríggir	fÿra	fimm	seks	sjey	átta	níggju	tíggju
+Old Icelandic	einn	tueir	þrír	fiórer	fimm	sex	siau	átta	nío	tío
Icelandic	einn	tveir	þrír	fjórir	fimm	sex	sjö	átta	níu	tíu
*3Eastern
+Gothic	ains	twai	þreis	fidwor	fimf	saíhs	sibun	ahtau	niun	taíhun
+Crimean	ene	tua	tria	fyder	fyuf	seis	sevene	athe	nyne	thiine

**Italic
+Oscan	uinus	dus	tris	petora	pompe-	*sehs	*seften	*uhto	*nuven	*deken
+Umbrian	uns	tuf	trif	petur-	pumpe-	sehs-			*nuvim	*desem
+Faliscan		du	tris		*cuicue	zex	*zepten	octu	*neuen	
+Latin	ūnus	duo	trēs	quattuor	quinque	sex	septem	octō	novem	decem
*3Romance
+Mozarabic	uno	dox	trex	quatro	chinco	xaix	xebte	oito	(nove)	diex
!Portuguese	um	dois	três	quatro	cinco	seis	sete	oito	nove	dez
…Galician	un	dous	tres	catro	cinco	seis	sete	oito	nove	dez
!Spanish	uno	dos	tres	cuatro	cinco	seis	siete	ocho	nueve	diez
…Ladino	unu	do	tre	cuatru	sincu	sex	sieti	ochu	muevi	dies
…Asturian	uno	dos	tres	cuatru	cincu	seis	siete	ochu	nueve	diez
…Aragonese	un	dos	tres	cuatro	zinco	seis	siet	güeito	nueu	diez
!Catalan	un	dos	tres	quatre	cinc	sis	set	vuit	nou	deu
…Valencian	u	dos	tres	quatre	cinc	sis	set	huit	nou	deu
+Old French	un	deus	treis	quatre	cinc	sis	set	oit	nous	dis
!French	un	deux	trois	quatre	cinq	six	sept	huit	neuf	dix
…Walloon	onk	deus	troes	cwate	cénk	shijh	set	ût	noûf	dijh
…Jèrriais	ieune	deux	trais	quat’	chînq	six	sept	huit	neuf	dgix
…Poitevin	in	deùs	tràes	quatre	cénc	sis	sét	uit	neùv	dis
+Old Picard	ung	diaus	trois	katre	chincq	sies	siet	wict	niuf	deis
…Picard	in	deu	trouo	kat	chink	sis	siet	uit	neuf	dich
!Occitan (Provençal)	un	dos	tres	quatre	cinc	sièis	sèt	vuèch	nòu	dètz
…Lengadocian	un	dos	tres	quatre	cinc	sièis	sèt	uèch	nòu	dètz
…Gascon	un	dus	tres	quate	cinc	shèis	sèt	ueit	nau	dètz
…Auvergnat	vun	dou	trei	catre	sin	siei	sé	veu	neu	dié
…Limosin	un	dōū	trei	quātre	cin	siei	se	hue	nō	die
…Franco-Provençal (Vaudois)	on	doû	trâi	quatro	cin	sî	sat	houit	nâo	dyî
Rumantsch Grischun	in	dus	trais	quatter	tschintg	sis	set	otg	nov	diesch
…Sursilvan	in	dus	treis	quater	tschun	sis	siat	otg	nov	diesch
…Sutsilvan	egn	dus	tres	quater	tschentg	sis	seat	otg	nov	diesch
…Vallader	ün	duos	trais	quatter	tschinch	ses	set	ot	nuov	desch
…Surmiran	egn	dus	treis	quatter	tschintg	seis	set	otg	nov	diesch
Friulian	ũŋ	doy	tre	kwàtri	čiŋk	sîs	syet	vot	nûf	dîs
Ladin	un	doi	trëi	cater	cinc	síes	set	òt	nuéf	díesc
+Dalmatian	join	doi	tra	kwatro	chenk	si	sapto	guapto	nu	dik
!Italian	uno	due	tre	quattro	cinque	sei	sette	otto	nove	dieci
…Piedmontese	ün	dü	trè	quatr	sinc	sés	sèt	öt	nöu	dés
…Milanese	vun	duu	trii	quatter	cinqu	sés	sètt	vòtt	noeuv	dés
…Genovese (Ligurian)	un	doì	trei	quattro	çinque	sei	sette	euttu	neuve	dexe
…Venetian	on	do	tri	cuatro	sinque	sié	sete	oto	nove	diese
…Parmesan	vɔn	du	trì	cuatar	sinc	sɛ:s	sɛt	ɔt	nɔ:v	dɛ:z
…Corsican	unu	dui	trè	quattru	cinque	sei	sette	ottu	nove	dece
…Umbrian	unu	dui	tre	quattru	cénque	séi	sétte	òtto	nòe	dèsce
…Neapolitan	unë	rujë	tréië	quattë	cinghë	sèië	sèttë	òttë	nòvë	riécë
…Sicilian	unu	dui	ṭṛi	quaṭṭru	cincu	sie	setti	òttu	novi	dèci
!Romanian	unu	doi	trei	patru	cinci	şase	şapte	opt	nouă 	zece
Arumanian	unu	doĭ	treĭ	patru	ţinţi	şase	şapte	optu	no̯au̯a 	àţe
Meglenite	unu	doi	trei	patru	ţinţi	şasi	şapti	uopt	nou	zeţi
Istriot	ur	doi	trei	påtru	ţinţ	şåse	şåpte	opt	devet	deset
!Sardinian	unu	duos	tres	báttor	chimbe	ses	sette	otto	nove	deghe

**Celtic
+Proto-Celtic	oinos	dvai	treis	qetveres	qenqe	svex	septn	octô	nevn	decn
Gaulish	*ônos	*duô	treis	petor	*pempe	suex	sextan	*oxtû	*navan	decam
*3Brythonic (P-Celtic)
+Proto-Brythonic	oino	dau	tri	petuar	pempe	hweh	seht	oht	nau	dek
+Old Welsh	unn	dou	tri	petguar	pimp
Welsh	un	dau	tri	pedwar	pump	chwech	saith	wyth	naw	deg
Breton	unan	daou	tri	pewar	pemp	c’hwec’h	seizh	eizh	nav	dek
…Vannetais	unan	deu	tri	pear	pemp	huéh	seih	eih	naù	dek
+Unified Cornish	un	deu	try	peswar	pymp	whegh	seyth	eath	naw	dek
…Common, Std Written	onan	dew	tri	peswar	pymp	hwegh	seyth	eth	naw	deg
…Modern	on	deaw	try	pager	pemp	whee	sith	eath	nawe	deeg
Devonian	un	deu	tri	peduar	pemp	hueh	seith	eith	nau	dek
*3Goidelic (Q-Celtic)
+Proto-Goidelic	oino	daβu	triβ	keùur	kweβik	swe	sehtn	oht	nowin	dehn
+Old Irish	óen	da	tri	ceth(a)ir	cóic	se	secht	ocht	noi	deich
Irish	aon	dó	trí	ceathair	cúig	sé	seacht	ocht	naoi	deich
Scots Gaelic	aon	dà	trì	ceithir	cóig	sia	seachd	ochd	naoi	deich
Manx	nane	jees	tree	kiore	queig	shey	shiaght	hoght	nuy	jeih

**Hellenic
+Mycenean Greek	e-me (*hemei)	du-wo (*dwo)	ti-rɨ(*tri-)	qe-to-ro (*quetro-)		we- (*wex-)			e-ne-wo (*ennewo-)	
+Classical Greek	heīs	dúō	treīs	téttares	pénte	héx	heptá	oktṓ 	ennéa	déka
!Greek	éna	ðío	tría	téssera	pénde	éksi	eftá	oχtó	ennéa	ðéka
…written	ένα	δύο	τρία	τέσσερα	πέντε	έξι	εφτά	οχτώ	εννέα	δέκα
…Cypriot	énas	θkió	dris	désseris	bénde	éksi	eftá	oχtó	eniá	ðéga
Tsakonian	éna	ðíu	čía	tésera	pénde	ékse	eftá	oxtó	enía	ðéka

**Tocharian
+Tocharian A	sas	wu	tre	śtwar	päñ	ṣäk	ṣpät	okät	ñu	śäk
+Tocharian B	ṣe	wi	trai	śtwer	piś	ṣkas	ṣukt	okt	ñu	śak

**Albanian
Albanian
	një	dy	tre	katër	pesë	gjashtë	shtatë	tetë	nëntë	dhjetë
…Gheg (Qosaj) 	ńâ	dy	tre	katër	pês	ɣ́ašt	štat	tet	nân	ðet
…Tosk (Mandritsa)	ni	ǵu	tri	kátrë	pésë	ǵáštë	štátë	tétë	në́ntë	zjétë

**Armenian 
+Classical Armenian	mi	erkow	erek‘	č‘ork‘	hing	vec‘	ewt‘n	owt‘	inn	tasn
!Armenian	mek	yerku	yerekh	čořs	hing	vec	yoth	uth	inn	tas

**Baltic
*3West
+Old Prussian	aīns	dwāi	trijan	keturjāi	pēnkjāi	*usjai	*septīnjai	*astōnjai	*newīnjai	desīmtan
*3East
!Lithuanian	víenas	dù	trỹs	keturì	penkì	šešì	septynì	aštuonì	devynì	dēšimt
!Latvian	viêns	divi	trî̀s	četri	pìeci	seši	septiṇi	astôṇi	deviṇi	desmit
Latgalian	vīns	divi	trejs	četri	pīci	seši	septeni	ostoni	deveni	desmit

**Slavic
*3East
!Russian	odín	dva	tri	četÿre	pyat’	šest’	sem’	vósem’	dévyat’	désyat’
…written	один	два	три	четыре	пять	шесть	семь	восемь	девять	десять
!Belarussian	adzín	dva	try	čatÿry	piać	šesć	sem	vósem	dzéviać	dzésiać
…written	адзін	два	три	чатыры	пяць	шэсць	сем	восем	дзевяць	дзесяць
!Ukrainian	odÿn	dva	tri	čotÿry	pyat’	šist’	sim	vísim	devyat’	desyat’
…written	один	два	три	чотири	п'ять	шість 	сім	вісім	дев'ять	десять
Rusyn	jeden	dva	try	štyry	p’ať	šisť	sïm	visem	dev’ať	des’ať
…written	єден	два	три	штири	пять 	шість 	сїм	вісем	девять	десять
*3West
!Polish	jeden	dwa	trzy	cztery	pięć	sześć	siedem	osiem	dziewięć	dziesięć
Kashubian	jeden	dva	třë	štërë	pjińc	šesc	sétmë	wœsmë	dzevjińc	dzesińc
+Polabian	janü	dåvo	tåri	citěr	pąt	sist	siděm	visěm	divąt	disąt
!Czech	jeden	dva	tři	čtyři	pět	šest	sedm	osm	devět	deset
!Slovak	jeden	dva	tri	štyri	pät’	šest’	sedem	osem	devät’	desat’
…West	jeden	dva	try	štyry	pet	šest	sedem	ossem	devat	desat
…East	jeden	dva	tri	štyri	pejc	šesc	šedzem	osem	dzevec	dzešec
Upper Sorbian	jedyn	dwaj	tři	štyri	pjeć	šěsć	sydom	wosom	dźewjeć	dźesać
Lower Sorbian	jaden	dwa	tśo	styrjo	pěś	sěsć	sedym	wosym	źewjeś	źaseś
*3South 
+Old Church Slavonic	jedinŭ	dĭva	trĭje	četyre	pętĭ	šestĭ	sedmĭ	osmĭ	devętĭ	desętĭ
!Bulgarian	edín	dva	tri	čétiri	pet	šest	sédem	ósem	dévet	déset
…written	един	два	три	четири	пет	шест	седем	осем	девет	десет
…Pomak	jedín	dve	tri	tšétri	beš	altí	jedí	sekís	dokúz	on, désit
!Macedonian	eden	dva	tri	četiri	pet	šest	sedum	osum	devet	deset
!Serbo-Croat	jèdan	dvâ	trî	čètiri	pêt	šêst	sëdam	ösam	dëvēt	dësēt
!Slovene	ena	dva	tri	štiri	pet	šest	sedem	osem	devet	deset

**Anatolian
+Hittite	*ānt-	dā-	teri-	meiu-			šipta-	
+Lydian	un
+Luwian	*a-	duwa-	*tarri-	*mawi-	*paⁿku			*haktau	*nu-	
+Lycian	sñta	tuwa	tri(ja)	teteri				aitãta	ñuñtãta	

**Indo-Iranian
+Proto-Indo-Iranian	*aiwas	*dva:	*trayas	*k’atwa:ras	*pank’a	*(k)swacsh	*sapta	*ashta:	*nawa	*daca
*3Iranian
*4Eastern
Ossetian  (Iron)	iu	dɪuuæ	ærtæ	tsɪppar	fondz	æxsæz	avd	ast	farast	dæs
…Digor	ieu	duuæ	ærtæ	cuppar	fondz	æxsæz	avd	ast	farast	dæs
Scythian+	ari
+Avestan	aēuua-	duua	θrāiiō	čaθβārō	panča	xšuuaš	hapta	ašta	nauua	dasa
+Khwarezmian	’yw	dhw	shy	cf’r	pnc	’x	’bhd	’sht	sh’dh	dhs
Sogdian	ēw	(ə)δwa	əθrē~šē	čətfār	panǰ	xušu	əβda	əšta	nəwa	δəsa
Yaghnobi	ī	du	siráu	tafṓr	panč	uxš	avd	ašt	naw	das
+Bactrian	iōgo	loi		sofaro	panzo			atao		laso
Saka	śśau	duva	drai	tcahora	paṃjsa	kṣäta’	hauda	haṣţa	nau	dasau
!Pashto	yaw	dwa	dre	tsalór	pindzə́	špag	owə́	atə́	nə	ləs
Wakhi	ī	bu	tru	cɯbɯr	pānzj	šād	ɯb	at	nāw	ðas
Munji	yu	lu	šerai	chfūr	pānj	āχše	avde	aškie	nau	dah
Yidgha	yu	loh	šuroi	chšīr	panj	uχšo	avdo	ašcho	nov	los
Ishkashmi	uk	dį	rų	cįfųr	pųndz	χųl	uvd	ot	naw	da
Sanglechi	vak	dōu	trāi	safōr	panz		haft	hāṭ		das
Shughn	yīw	ðu	aráy	cavṓr	pīndz	χōɣ	wūvd	waxt	nōw	ðīs
…Rushani	yīw	ðaw	aráy	cavų́r	pīndz	χų́w	wūvd	waxt	nōw	ðes
Yazgulami	wų	ðow	cųy	čer	penj	xu	uvd	uxt	nu	ðųs
Sarikoli (Tashkorghani)	iw	ðew	aróy	cavúr	pindz	χel	üvd	woxt	new	ðes
Parachi	žu	di	ši	čōr	pōnc	xi	hōt	’ošt	nō	dōs
Ormuri	sō	dyō	ṣ̌ʳē	ʦār	pēnʣ	ṣ̌ªh	hō	hānšt	nah	das
*4Western
*5Northwest
+Parthian	ēw	dō	hrē	čafār	panǰ	šwah	haft	hašt	nah	das			
Yazdi	ya	du	sey	čuhr	pänj	šaš	haf	haš		
Nayini	yak			čāor	penj					de
Natanzi	yæk	do	se	čahar	pänj	šæš	haft	hašt	noh	d’e
Khunsari	yäg	dò˘ 	se	čār	pēš	šäš	häft	häšt	nō̯ᵘ	dē̯ⁱ
Gazi	yeg	dü	se	čār	bānǧ 	šöš	häf	häš	nō̆ᵘ	dē
Sivandi	yä	do	se	čār	pänǧ	šuš	häf	häš	nu	da
Vafsi	yey	do	se	caar	pezh	shish	haf	hash	no	dah
Semnani	i	do	hejrá	čār	panj	šaš	haf	haš	na	das
Sangisari	yækǽ 	dºo̤	šæ	čår	panj	šaš	haft	hašt	na	das
Gilaki	yək	du	se	chår	pənj	shish	haf	hash	noh	da
Mazanderani	yak	de	se	čār	panj	šeš	haft	hašt	ne	da
Talysh	i	dʊ	se	čo	penj	šaš	håft	hašt	nav	då
Harzani	i	de	here	čö	pinč	šoš				doh
Zaza (Dimli)	žew	di	hīrē	čihạār	pānž	šeš	ḥewt	ḥešt	new	des
Gorani	yak	d’ue	y’are	ču’ār	panj	šɪš	ẖawt	hašt	no	da
!Baluchi	yək	do	səh	car	pənj	šəš	həpt	həšt	nw	dəh
…Turkmenistan	yak	du	say	čār	panč	šaš	apt	ašt	nō	da
…E Hill	yak	do	sai	chiár	phanch	shash	hapt	hasht	nuh	dah
…Rakhshani (Western)	yəkk	dw	səy	čar	pənč	šəšš	(h)əpt	(h)əšt	nw	də
!Kermanji (S) Kurdish	yak	dū	sē	čwār	pēnj	šaš	hawt	hašt	nō	da
!Zaza (N) Kurdish	ēk	dô	sē	čār	pēnj	šaš	haft	hašt	na	da
…Bajalani	ikkē	dūwa	sa	čwār	panj	šiš	hāft	hašt	nū	da
Kermanshahi	yäkî´ 	dû́an	sî́an	čuâr	pänč	šäš	häft	häšt	nöˆ	dḗ
*5Southwest
+Old Persian	aiva			 	*panča	 	 	*ašta	*nava	daθa
+Pahlavi	ēk	dō	sē	čahār	panǰ	šaš	haft	hašt	nõ	dah
!Farsi	yek	do	se	čahār	panj	šeš	haft	hašt	noh	dah
…Isfahani	ye(k)	do	se	tsâr	payn	šiš	haf	haš	nō	da
!Tajik	yak	du	se	čor	panj	šaš	ħaft	ħašt	nūħ	daħ
Tati	yæ	dÿ	sæ	čar	panj	šæš	hæft	hæšt	nÿh	dæh
…Chali	i	dö	sö	cuār	panj	šeš	haft	hašt	nö	dā
Fars	yek	do	se	čår	pänj	šišt	häft	häst	nu	daśa
Lari	yak	do	se	cār	panj	šiš	’aft	’ašt	no	da
Luri	ya	du	se	čār	panč	šiš	haf	haš	nuh	dah
Kumzari	yek	doh	soh	čār	panj	šiš	haf’ta	haš’ta	na’hata	da’hata

*4Nuristani
Ashkun	ač	dò. 	trä	catā	pò. nc	ß.ù˘ 	sūt	ōṧṭ	nò. 	dus
Wasi-weri (Prasuni)	i pǖn	lǖ	cšī	čipū	wuču	wūṧ	sëtë	āstë	nṹ	lɛzë
Kati	ev	d’u	tre	štəvo	puč	ṧu	sut	uṧt	nu	duc
Kamviri	’ev	d’ü	tr’e	št’o	p’uc	S’u	s’ut	’uST	n’u	d’uç
Kalasha-ala (Waigali)	ew	dǖ	trē	čatā	pṹ	ṧū	sōt	ōṧṭ	nṹ	dōš

*3Indic
+Sanskrit	éka	dvá	trí	catúr	páñca	ṣaṣ	saptá	aṣṭá	náva	dáśa
+Prakrit	ekkō	dō	taō	chattāri	pañcha	ch‘a	satta	aṭṭa	ṇava	dasa
+Ardhamagadhi	ege	do	tao	cattaro	paṃca	cha	satta	aṭṭha	nava	dasa
+Pali	eka	dvi	ti	catur	pañca	cha	satta	aṭṭha	nava	dasa

*4Romany (Gypsy)
…Spanish	yes	duis	trin	sistar	parchen	jol	estér	ostor	nébel	esden
…Welsh	yek’	dūī	trin	štɔ̄r	panš	šov	trin t’ā štɔ̄r	dūvarī štɔ̄r	štɔ̄r t’ā panš	i deš
…Kalderash	yek(h)	duy	trin	štar	panz’	šov	yeftá	oxtó	in’yá	deš
…Syrian	ēkă	dī	tărăn	štār	panj	šās	ḥōṭ	ḥaišṭ	nā	dās
…Armenian	jäku	dūi	terĭ´ n	išdṓr	benč	šeš	haft	hāšt	nu	dě
…Iranian	yek	duy	terín	ɪštār	pānj	šov	efdā́	óxto	enná	deš

*4Sinhalese-Maldivian
!Sinhalese	eka	deka	tuna	hatara	paha	haya	hata	aṭa	namaya	dahaya
Vedda	ekamay	dekamay	tunamay	hataramay	pahamay	[5] tava [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	[5] tava [5]
Maldivian	eke	de	tine	hatare	fahe	haie	hate	ashe	nue	diha

*4Northern India
*5Dardic	
!Kashmiri	akh	zɨ	tr’ɨ	cōr	pānc	šah	sat	ə̄ṭh	naw	da
Shina	ěk	du	č̣e	čar	poĩ	ṧa	săt	ẵṧ	naũ	daï
…Brokskat	ēk	du	tra	čhor	puñṣ	ṣa	sāt	āṣt	nu	dāš
Phalura	āk	dū	trō	čūr	pānž	ṧoʰ	sāt	āṧṭ	nṹ	dāš
Bashkarik	ak	dū	ṭhā	čōr	panj	šō	sat	aṭh	num	daš
Tirahi	ek	dō	tre	cawōr	panc	xo	sat	axt	nab	dah
Torwali	ek	du	ča	čau	pan	šō	sat	aṭ	nōm	daš
Wotapuri	yek	dū	ṭā	cawūr	panž	šō	sat	aṭ	nau	daš
Maiya (Kohistani)	ak	dū	ṭhā	saur	pānz	šōh	sāt	āṭh	naũ	daš
Kalasha	ek	du	tre	čau	pọñ	ṧo	sat	aṧṭ	nõ	daš
Khowar	i	ju	troy	chhor	ponj	chhoy	sot	osht	nyuf	josh
Dameli	ek	dū	trâ	čōr	pẫč	ṧo	sat	aṧt	nȭ	daš
Gawarbati	yɔk	dū	λe	cūr	pōnc	ṧuō	sət	ōṣṭ	nṹ	dɔš
Pashai	ī	dō	trä	čār	panja	č̣ha	sāta	āṧṭa	nāw	dāy
Shumashti	yäk	dū	λy	cöŭur	pōn	ṣ̌ọo	sa	ăṧṭ	nū	däs
Nangalami	yak	dū	ṣlē	čuor	paṇ	ṣō	sat	ȭṣṭ	nṹ	das
Dumaki	ek	dui	c̣ai	čouur	poi	ṧa	sot	oṧt	nau	dai
*5Western
!Marathi	ek	don	tīn	čar	pac	səha	sat	aṭh	nəu	dəha
!Konkani	êk	dôn	tin	char	panch	sô	sat	atth	nov	dha
!Sindhi	hiku	bba	ṭī	cāre	pañja	cha	sata	aṭha	nava	ḍàha
…Khatri	hakro	bo	trê	chár	panj	cho	sat	ath	nu	dô
Lahnda	hikk	dōē	trä	chār	pañ	ch‘ē	satt	aṭṭ‘	nå̃	ḍāh
*5Central
!Hindi/ Urdu	ek	do	tīn	cār	pã̄c	chai (che)	sāt	āṭh	nau	das
…written	एक	दो	तीन	चार	पाँच	छः / छह	सात	आठ	नौ	दस
Parya	yek	do	tin	čar	panj	čhe	sat	aṭ	nu	das
!Punjabi	yk	do	tyn	car	pəñj	che	sət	əṭ	nəwŋ	dəs
Siraiki	hik	du	trɛ	cār	pañj	chi	sat	aṭh	naõ	dah
!Gujarati	ek	be	traṇ	cār	pã̄̄c	cha	sāt	āṭh	nav	das
!Rajasthani (Marwari)	ēk	dōy	tīn	chyār	pã̄ch	ch‘aw	sāt	āṭ‘	naw	das
Banjari (Lamani)	ek	di	tin	caar	paanc	cho	saat	aaT	naw	das
!Malvi	ēk	dō	tīn	chār	pã̄ch	ch‘ē	sāt	āṭ‘	naw	das
!Bhili	ēk	bē	tēṇ	syār	pã̄s	sō	χāt	āṭ‘	naw	daχ
Dogri	ik	dō	trai	chār	pañj	ch‘ē	sat	aṭ‘	nau	das
!Kumauni	ēk	dwī	tīn	chār	pã̄ch	ch‘ai	sāt	āṭ‘	nau	das
!Garhwali	ēk	dwī	tīn	chār	pã̄ch	ch‘aī	sāt	āṭ‘	nau	das
W Pahari	ēk	dui	cɔ̄n	tsār	pāndz	tshɔ̄	sāṭ	āṭ:h	nɔ̄	dɔ̄š
Khandeshi	ēk	dōn	tīn	chār	pāch	ch‘a	sāt	āṭ‘	naü	das
East Central
!Nepali	ek	dui	tin	chār	pānch	cha	sāt	āṭ	nau	das
!Maithili	ek	dū	tīn	chāri	pã̄ch	ch‘a:	sāt	āṭ’	náu	dash
!Magahi	ek	dū	tīn	cār	pāñc	chau	sat	āṭh	nau	das
!Bhojpuri	ēk	dui	tīn	cāri	pã̄c	cʰæ	sāt	āṭh	nao	das
!Awadhi (Kosali)	ēk	dui	tīnị	cārị	pã̄c	chā	sāt	āṭh	nʌu	dʌs
!Chattisgarhi	ēk	dui	tīn	chār	pã̄ch	ch‘ē	sāt	āṭ‘	nō	das
*5Eastern 
!Oriya	ek	du’i	tini	chaari	paanjch	cha’a	saat	aaṭh	na’a	dash
!Bengali	æk	dui	tin	car	pãc	chɔy	sat	aṭ	nɔy	dɔš
!Assamese	ɛk	dui	tini	sari	pãs	səi	xat	ath	nə	dəh
Mayang	ā	dū	tin	sāri	pāz	soy	hād	āt	nau	dos

#drav
*Dravidian
+Proto-Dravidian	*oru	*iru	*muC	*nāl	*cayN	*caṟu	*eṛu	*eṭṭu	*tol. 	*pat(tu)
**Northwest
Brahui	asiṭ 	irāṭ	musiṭ	čār	panč	šaš	haft	hašt	nō	dah
*3Northeast
!Kurukh	oṇṭā	eṃṛ	mūnd	nākh	pancē	soyyē	sattē	aṭṭhē	naiṃyē	dassē
Malto	ort	irw	tīne	cāre	pāce	sōye	sāte	āṭe	noye	dāse
*3Central
Kolami	okkod	īral	muyal	nallav	seyyav	saa / ār	sạt	ạt	nov	daa
Naiki (SE Kolami) 	okko	iroṭel	muggur	nalgur						
Parji (Duruwa)	ōkurī	irul	mūir	nilir	sēvir	sējēn				
Gadaba	okur	iruvul	muvur	naluvur	aydu-gur	āru-gur				padi-mandi
!Telugu	okaṭi	reṇḍu	mūḍu	nālugu	aydu	āru	ēḍu	enimidi	tommidi	padi
…written	ఒకటి 	రెండు 	మూడు 	నాలుగు ‎	ఐదు ‎	ఆరు ‎ఏడు ‎ఎనిమిది ‎తొమ్మిది పది
!Gondi	undī	rend	mūnd	nālūng	siyāng	sārūng	ēṛūng	armur	anma	putth
Koya	orro	reṇḍu	mūṇḍu	nālu	āyḍu	āru	ēḍu	ennimidi	tommidi	padi
Konda	unri	ruṇì	mūnri	nālgi	aydu	āru	ēṛu			
Manda	ru	ri		lȧlur	seyyur					
Pengo	ro	ri	tin	car	pãc	co	saṭ	at	nov	das
Kui	ro	ri	muñji	nālgi	siŋgi	sajgi	odgi	āṭu	na	dašu
Kuvi	rōṇì	riṇḍi	tīni	sāri	pāsa	sō	sāta	āṭa	nō	dos
*3South 
Tulu	onji	raḍḍ	mūji	nāl	ein	āji	ẹ̄l	eṇma	ormba	patt
Koraga	onji	raḍḍi	muji	nali	ayni	aji	eli			pattu
!Kannada	ondu	eraḍu	mūru	nālku	aydu	āru	ēḷu	eṇṭu	ombattu	hattu
…written	ಒಂದು	ಎರಡು	ಮೂರು	ನಾಲ್ಕು	ಅಯ್ದು	ಆರು	ಏಳು	ಎಂಟು	ಒಂಬತ್ತು	ಹತ್ತು
Badaga	ondu	eraḍu	mu:ru	na:ku	aidu	a:ru	iyyu	eṭṭu	ombattu	attu
Kodagu	ondü	danḍü	mūndü	nātü	anji	ārü	yēļü	yeṭṭü	oyimbadü	pattü
Kurumba	-oṇè	-əḍḍu	-mụru– 	-nạku– 	-əyidu– 	-ạru– 	-ọ̈ļu– 	-öṭṭu– 	-embadu– 	-pattu– 
!Toda	wïḍ	ēḍ	mūḍ	nōng	üʐ	ōṛ	öw	öṭ	wïnboθ	pot
!Kota	vodde	yeḍe	mūṇḍe	nāke	anje	āre	yēye	yeṭṭe	vorapāde	patte
!Tamil	oṉṟu	iraṇṭu	mūṉṟu	nāṉku	aintu	āṟu	ēḻu	eṭṭu	oṉpatu	pattu
…written	ஒன்று	இரண்டு	மூன்று	நான்கு	ஐந்து	ஆறு	ஏழு	எட்டு	ஒன்பது	பத்து
…Vernacular	wonnu	rendu	muunu	naalu	anji	aarru	yerzhu	e:ttu	ambordu	pathu
!Malayalam	onnu	raṇṭu	mūnnu	nālu	añcu	āṟu	ēḻu	eṭṭu	oṉpatu	pattu
…written	ഒന്ന്	രണ്ട്	മുന്ന്	നാല്	അഞ്ച്	അറ്	ഏഴ്	എട്ട്	ഒന്പത്	പത്ത്
Irula	vondu	irndu	mura	nāku	eindu	aru	elu	yeṭṭu	vombadu	pattu

*Elamite
+Elamite	ki	--	atbazash							

*Sumerian
+Sumerian	diš	min	eš	limmu	ya	aš	imin	ussu	ilimmu	hu

*Nahali
Nahali	biḍum	irar	moṭho	nālo	pãco	chāh	sato	aṭho	nav	das

*Burushashki
Hunza	hik	altó	iskí	wálti	cshindí	mishíndi	thalé	altámbi	huntí	tóorimi
Yasin	hek	altó	iskí	wálte	cendí	bishínde	thalé	altámbe	hutí	tórom

*Basque
+Ancient Basque	*bade	*biga	*(h)ilur	*laur	*bortz(e)				*bade-eratsi	
!Basque	bat	bi	hiru	lau	bost	sei	zazpi	zortzi	bederatzi	hamar

*Etruscan
+Etruscan	θu	zal	ci	σa	maχ	huθ	semɸ	cezp	nurɸ	śar

*Hurrian
+Hurrian	šukki	šin	kig	tumni	nariy	šeže	šindi	kira	tamri	eman

*Meroitic
+Meroitic	--	-tbu								

#afro
*Afro-Asiatic
**Semitic
+Proto-Semitic	ʔaħad	θin	θalāθ	?arbaʕ	xamis	sidθ	sabʕ	θamāniy	tisʕ	ʕaɬr
*3East
+Akkadian	ištēn	šinā	šalāš	erbe	ḫamiš	šediš	sebe	samāne	tiše	ešer
**Central 
*3Arabic
!Arabic	wāḥid	iθnān	θalāθah	’arba‘ah	χamsah	sittah	sab‘ah	θamāniyyah	tis‘ah	‘ašarah
…numerals	١	٢	٣	٤	٥	٦	٧	٨	٩	١٠
…Kashka-Darya (Uzbeki)	fad	isnēn	salās	órba‘						
…Saudi (Najdi)	waaḥid	itneen	talaata	arba‘a	xamsa	sitta	sab‘a	tamanya	tis‘a	‘ašara
…Yemeni	waaḥid	ʔiθnayn	θalaaθeh	ʔarba‘ah	xamseh	sitteh	sab‘aḥ	θamaaniyeh	tis‘ah	‘ašarah
…Syrian (Levantine)	wāḥed	tnēn	tlāte	ʔarb‘a	xamse	sətte	sab‘a	tmāne	tes‘a	‘ašara
…Lebanese	wäḥad	tnain	tlêti	àrb‘à	xamsi	setti	sab‘a	tmêni	tes‘a	‘àšrà
…Cypriot	ʔéxen	xnayn	tláxe	ʔárba‘	xámsi	sítte	sába‘	xménye	tís‘a	‘ášra
…Iraqi	waaḥid	θinayn	θilaaθa	’arba‘a	xamsa	sitta	sab‘a	θimaanya	tis’a	‘ašra
…Egyptian	wāḥid	ʔitnēn	talāta	ʔarba‘a	xamsa	sitta	sab‘a	tamanya	tis‘a	‘ašara
…E Libyan	’waḥad	iθ’nēn	θi’lāθ	’arbu‘a	’xamsa	’sitta	’sab‘a	θi’mānya	’tis‘a	’‘ashura
…Algerian (Darja)	wāḥed	zūj	θlāθa	rab‘a	xamsa	sitta	seb‘a	θmānya	tis‘a	‘ašra
…Moroccan	waḥed	žuž	tlata	ṛeb‘a	xemsa	setta	seb‘a	tmenya	tes‘ud	‘ešr`a
…Sudanese	waˈaḥid	itneˈyn	tala̍ata	ʔaˈrba‘a	kha̍msa	sıˈtta	sa̍b‘a	tamaˈanya	tıˈs‘a	‘aˈshara
…Nigerian	wāhid	tinēn	talāta	arba’a	xamsa	sitte	saba	tamāni	tis’e	ašara
…Zanzibari	wāḥi	hintēn	θelāθe	’arba’a	xamse	sitte	säba’a	θemānje	tis’a	’ašra
Maltese	wieħed	tnejn	tlieta	erbgħa	ħamsa	sitta	sebgħa	tmienja	disgħa	għaxra
+Dadanitic	ʾḥdy	ṯtn	ṯlt		ẖms					ʿsr
*3Canaanite
+Phoenician	’-ḥ-d	š-n-m	š-l-š	’-r-b	ḥ-m-š	š-š	š-b-‘	š-m-n	t-š-‘	‘-š-r
+Ugaritic	aḥd	ṯn	ṯlṯ	arbʿ	ḫmš	ṯṯ	šbʿ	ṯmn	tšʿ	ʿšr
+Moabite		t-n	š-l-š	’-r-b-‘	ḥ-m-š		š-b-‘-t			
+Classical Hebrew	’aḥat	štayim	šâlôš	’arba‘	ḥâmêš	šêš	šeba‘	šᵉmôneh	têša‘	‘eser
!Modern Hebrew	’axat	štayim	šaloš	’arba	xameš	šeš	ševa‘	šmone	teša	‘eser
*3Aramaic
+Biblical	ḥaḏ	tərên	təlāṯā	ʾarbəʿâ	ḥamšâ	šittâ	šiḇʿâ	təmānyâ	tišʿâ	ʿaśrâ
+Jewish Babylonian	ḥad	tərên	təlātâ	ʾarbəʿâ	ḥamšâ	šittâ	šabʿâ	təmānyâ	tišʿâ	ʿaśrâ
+Jewish Palestinian	ḥad	tərê / tərên	təlātā	ʾarbəʿâ	ḥamšâ	šittâ	šibʿâ	təmānyâ	tišʿâ	ʿasrâ
+Samaritan	ʽǣd	tārẹm	tāḷāta	ærbǣ́	ʽæmša / ēmišša	šitta	šābǣ́	tāmānæ	tiššǣ́	ʽāsar
+Classical Syriac	ḥaḏ	trēn	tlāṯā	ʼarbʽā	ḥamšā	(ʼe)štā	šavʽā	tmānyā	tešʽā	ʽesrā
+Classical Mandaic	had	(e)trin	tlata	arba	hamša	šita	šuba	tmania	(e)tša 	asra
NE (Christian Urmi)	ḥ(ḏ)ā 	trān	tlāṯā	arbʿā	ḥamšā	ištā	šaḇʿā	tmānyā	ʿičā	ʿisrā
…Jewish Urmi	xa	tre	+taha	arba	xamša	əšta	ušwa	tmanya	+əčča	əsra
…Alqosh	xāʾ	trēʾ	ṭlāθa	ʾarba	xamša	ʾešta	šoʾa	tmanya	tešʾa	ʾesṛa
…Amədya	xa	tre	ṭḷaha	ʾarba	xamša	ʾəšta	šoʾa	tmanya	ʾəč̣ʾa	ʾəṣṛa
…Barwar	xa	tre	ṭḷāθa	ʾárba	xámša	ʾə́šta	šáwwa	tmánya	ʾəč̣č̣a	ʾə́ṣra
…Bohtan	xa	tra	ṭlota	arba	xamša	əšta	šawa	tmanya	əčča	əṣra
…Challa	xa	tre	ṭḷāha	ʾarba	xamša	ʾəšta	šöʾa	tmanya	ʾəčʾa	ʾəṣṛa’
…Van	ḥe	tre	ṭƚå	åṛpå	ḥemša	išṭa	šåvå			ɨsrå
Western (Ma’lula)	ăḥaḏ	iṯr 	ṯlōṯā	árpaʿ	ḥámšā	šḗt͔t͔ā	šůbʿā	ṯmṓnyā	téšʿā	ʿásrā
Ahvaz	ehda	trēn	tlāθa	ārba	hamša	šitta	šoββa	tmānya	ečča	asra
**South
+Old S. Arabian	ʾḥd	ṯny	ṯlṯ	ʾrbʿ	ḫms	sdṯ	sbʿ	ṯmny	tsʿ	ʿsr
South Arabian (Harsusi)	t’ād	θərō	śə’layś	’ʔōrba	’xayməh	’hattəh	hōba	θəmōni	sē	ʔōśər
Sheri (Jibbali)	t’ad	θroh	śha’liθ	’ʔorbaʕ	xĩš	šɛt	šōʕ	’θũni	sɔʕ	’ʕɔśər
Socotra	t’ad	tra	’śilə	’ʔorbəʕ	’hemih	yhaʕT	’yhobəʔ	tə’moni	saʕ	’ʕaśər
*3N Ethiopic
+Ge’ez	ʔaħadu	kɨlʔe	šelestu	ʔarba‘ɨttu	xammɨstu	sɨddɨstu	sɛb‘atu	sɛmɛntu	tɛs‘attu	‘aššɛrtu
Tigre	worot	kəl’ot	salas	’arba‘	ḥaməs	səs	sabu‘	samān	sə‘	‘asər
…Beni Amir	orot	kelot	salas	arba‘	hamis	siss	saba‘	saman	sa‘	‘asir
!Tigrinya	ḥadɛ	kələttɛ	sälästɛs	’arba‘tɛ	ḥammuštɛ	šudduštɛ	šob’attɛ	šommäntɛ	tɔš’attɛ	‘assärtɛ
*3S Ethiopic 
!Amharic	and	hulät	sost	arat	ammɨst	sɨddɨst	säbat	sɨmmɨnt	zät’äññ	asɨr
Argobba	hand	ket	sost	arbit	ammest	seddest	sa’int	semment	zähţän	asser
Harari	aḥad	ko’ot	ši’išti	harat	hammisti	siddisti	sātti	sūt	zeḥţāñ	assir
E Gurage	ad	ōšt	šēšt	arat	ammest	seddest	sabt	semmut	ziţäññ	asser
+Gafat	ajjä	elettä	swostä	arbattä	ammestä	seddestä	säbattä	semmentä	zäţäññä	asrä
Soddo	att	kitt	sost	aratt	amməst	seddəst	säbatt	səmmənt	zäţäñ	assər
Goggot	quna	hwett	sost	arbätt	amməst	səddəst	säbätt	səmmutt	žäţä	assər
Muher (W Gurage)	at	khwet	soost	arbät	ammest	seddest	säbät	semmut	zhäţä	asser
Masqan	at	khwet	sost	arbät	ammest	seddest	säbät	semmut	zhäţä	asser
!CW Gurage	at	kwet	sost	arbät	aməst	sədəst	säbat	sumut	žäţä	asər
Ennemor	att	werʔet	soʔost	arβʔät	amʔəst	sədəst	säβʔat	sũũt	žĩʔä˜ 	assər

**Egyptian 
+Egyptian	wʿw	sn.wj	ḫmtw	jfdw	djw	sjsw	sfḫw	ḫmnw	psḏw	mḏw
+ (Recons.)	wuʕʕuw	sinuwwaj	xamtaw	jifṭaw	ṭījaw	saʔsaw	safxaw	xamānaw	pisīčaw	mūčaw
Coptic (Sahidic)	waʔ	snau	šomn̥t	fṭou	ṭīu	sou	sašf	šmūn	psīt	mēt
…Akhmimic	we	sno	khamᵊt	ftau		se	sahᵊf			met
…Bohairic	wai	snau	šomᵊt	ftōw	tiw	sow	šašᵊf	šmēn	psit	mᵊnt

**Berber
+Proto-Berber	yn	sn	krad	okkoz	fuss	fuss d yn	fuss d sn	fuss d krad	aḍàw meraw	meraw
*3Guanche
+Guanche+ (Gran Canaria)	nait	smetti	amelotti	acodetti	simusetti	sesetti	satti	tamatti	alda-marava	marava
+Tenerife	ben	lini	amiat	arba	cansa	sumus	sàt	set	acot	marago
*3Tuareg
Tamahaq Ahaggar	iyen	essîn	keraḍ	okkoẓ 	semmus	seìs	essa	ettâm	teẓẓa	meraw
…Ghat	ian	sin	k’aradh	sekkuz	sommus	sadis	sa	tam	teza	meraw
Tamazheq	iyen	senat	karadh	kuz	sammus	sadis	sah	taman	tezih	meraw
Tamasheq	iyan	əsshin	kərăd	əkkoz	səmmos	sæìs	əssa	əttam	təz. a	məraw
*3Western
Zenaga	iun	šinan	karat	akoz	šammuš	šoduš	išša	ittem	tuza	mêrêg
*3Northern
Chenoua	iidj	siin	(Ar.)							
Shilha (Tachelhit)	yan	sin	kraḍ	kkuz. 	səmmus	sìs	sa	ttam	ttz. a	mraw
…Bamarani (Ifni)	ian	sin	kraḍ	kkoç	semmus	s.ṣdis	sa	tam	tça	merau
Tamazight	yun	sin	šrað. 	rb‘a	ḥemsa	setta	seb‘a	θmanya	tsa‘a	‘ešra
…Figuig	idjen	senn	tlata	ṛebɛa	xemsa	setta	sebɛa	tmenya	tesɛa	ɛecṛa
Kabyle	yiwen / waḥed	sin / jųj	tlata	rebɛa	xemsa	seţţa	sebɛa	tmanya	tesɛa	ɛecr`a
*4Zenati 
Ait Seghƚrushen	iG˘ 	snat	tlata	ṛbɛa	hmsa	sTa	ṣbɛa	tmaNya	tsɛa	ɛšra
Shawiya (Ohaouia)	ḥadéllu	tenīnu	tẹ́ltu	d’r̯bu	sȳ́eḳà	nȳeḳà	ḥaíč	ŭič	korkor	rū́ŭèla
Tuat (Taznatit)	iggen	sen								
Riff (Tarifit)	iŷ	zenaim	zer`aza	erbâa	jemsa	setta	sebâa	zemenya	tesâa	âašra
…Senhayi	iwen	ŷuŷ	zelaza	arbâa	jamsa	setta	sebâa	zemenya	tsâauḍ	âašra
Ghmara	yann	zauǧ					səb‘ă			
*4Mzab-Wargla
Gurara	iggen	sin	chah’adh							
Mzab (Tumzabt)	iggen	sen	chared	okkoz	semmes	sez	saa	tam	tes	meraou
Wargla (Tagargrent)	iggen	sen	chared							
Ghardaia	iggən	sənn	šared	ụkk°əz	səmməs	sətta	səbʕa	tam	təsʕa	mraw
*4East Zenati
Jerba	ižžen	tin	šared	šared d’ižžen	afus	afus d’ižžen	sebgat	attam	attam d’ižžen	akordaš
Nefusi	ujun	sen	šaret	okkoz	ufes	ufes d ujun	ufes d sen			sen n ifessen
*3Eastern
Ghadames	yū́n	sən	kāreḍ	aqqụz	səmməs	ṣuz. 	sā	tām	teṣụ̀ 	maraw
Siwa	ijîn	sin								
**Omotic
*3South
Hamar	kalo	lama	makan	oydi	don	lah	tobba	lankay	sal	teppi
Banna	kʌlʌ	lɛma:	makan	ʔowidi	duŋ	lʌx	tʌɓa	lʌŋkai	səl	təɓi
Ari	wóllaq	qaskén	makkán	ʔoydí	dónq	láa	tabzá	qaskén-tamars	wolqán-tamars	tammá
Dime	wokkil	k’asten	mikkim	uddu	šinne	lah	tossum	k’ašnaš	bokolaš	tamme
*3North
*4Dizoid
Dizi	k’òy	tà:gn	kàdú	kùbḿ	úxcú	yàkú	tù:sú	zýέd	sàgɪl	támú
Shako	koy	t’agen	kaddu	kub’m	uču	yaku	tubsu	zyed	sagen	tam
Nao (Niyi)	isin	tagen	kaddu	kubm	učum	yakko	tessen	zyad	sagn	tamu
Mao
Hozo	onna	dombɔ	siyazi	bɛts’i	k’witsi	kɛn:i	ʔɔ̀:ta	ʔɔ̀:tá	ʔɔ̀:t(ɪ)	p’ɔ́:ši
Sezo	išilɛ	noombɛ	siizɛ	bɛɛts’ɛ	Uwiisɛ	t’ján:́έ:	`dɔ̀mbɔ̀	sjɑ̀:źέ	bɛs’έ́	θɔ́:šὲ
Bambeshi	iški	yUmbo	teeze	mɛts’ɛ	wUsi					
*4Gonga
Kafa (Kaficho)	ikkā	gŭttā	kajā	gwda	ù´ jā	siritā	sabā́ta	šimintā	yitiyā	àjerā
Mocha (Shakacho)	ʔíkko	gútto	kä·ǧǧo	awúddo	u·ččo	šĭrítto	šabá·tto	šimítto	yí·ţiyo	á·širo
Anfillo	ikko	gutto	keǧǧo	auddo	amitto	širto	šabattó	šimittó	yiringo	aširó
Shinasha (Boro)	íkka	gittá	ke:zá	áwddá	u:sá	šeríta	šawáta	šimíta	je:riyá	tása
Amuru	ɪkka	gitta	kedža		hutša					
*4Gimojan
Janjero (Yemsa)	isa11	hep1	keez1	ačeeč11	uuč3	issun12	naafun12	naaŋrin11	izgin11	asir11
Bencho (Gimira)	mat’3	nam4	kaz4	od4	uçˇ 2	sa2pm3	na2pm3	nyar2tn3	irs2tn3	tam5
She	mat	nam	kaz	od	uç. 	sapm	nap	nʸartu	irste	tam
Chara	issā	nantā	kezā	obdā	učča	sāfun	lāpun	nandirse	bizā	tantsā
Basketo	pʰɜtʰ:ɜn	nɑmʔi	ɑjdzi	ojdi	ɪš:ɪn	lɜhi	tɑbzɑ	lɑmɑkʰɑj	sɑ:kʰɑli	tɑʔɓɑ
Makle (Male)	pɛte	lɛm’o	hāytso	oydo	dongo	laho	lankay	salli	tuzuba	tapo
Oyda	pɛ̄to	nām’i	hāydzi							
Walamo (Ometo)	ista	naaʔa	hezza	oydda	iccaca	usuppuna	laappuna	hoospuna	uddupunaa	tammaa
…Kullo	ita	naa	hezu	oyda	iceš	osuphuna	lapʰuna	hospʰuna	uɗupʰuna	tamma
Zayse	bizzó	namʔ	hays̀	ʔoydd	ʔišíč	ʔizúp	láap	lakkúče	s̀’íNgo	támm
Ganjule	gi'zo	'nam	'haits	'ʔo:'d	'šitš	ʔə'zu	'lab	laŋ'kutš	tan'sɪn	'tam:
Zergulla	bi'zo	'nam	'haits	'hoid	ʔi'šidž	ʔi'zib	'lab	la'kutše	'tansine	'tam
Gidiccho	bīze	nama	hāydzi							
Gatsame	bĭzzo	šololo	mĭrzo	sagānē	aysuma	qēb’ē	wǎlǎ 	hārwazā	māydonārā	gačo
Koyra (Koorete)	bíźźo	lámʔe	háyźe	ʔóyde	ʔiččíčče	ʔizzúppe	lâppe	hazzúppe	ʔoddúppe	támme
**Cushitic
*3Beja
Beja (Tu-Bedawie)	ngaàl	mhaloo-’-b	mhày	faɗìg	ʔáy	ʔasagwir̀	ʔasaramaa-’-b	ʔasamháy	ʔas’s’aɗìg	tamìn
…Rein 1895	éngal	mállo	meháy	faḍíg	ay	asågŭr	asaráma	asemháy	aššaḍíg	tamún
…Wats 1888	kal	maluba	mahib	fadik	aïbe	assakor	assarmab	asemhéï	ashadik	temin
*3Central Cushitic
Awngi	lághu	lá. nga	shúgha	sédza	ánkua	wálta	langá. tta	saghá. tta	sésta	tsíkka
Kemant (Falasha, W Agaw)	lāwa	línga	sígha	sạ́dja	ánkua	wólta	lạngạ́tta	saghótta	séssa	chíkka
Xamir (Xamtanga)	láwā	liŋa	šakǔā́	sezā́	akǔā́	wal-tā́	laŋe-tā́	soho-tā́	saycā́	ṣekā́
Xamta	lowā	liŋā	šoqā	sizā	akuā	waltā	lantā	šowtā	ṣayč̣yā	ṣeqā
Bilin	laKw	lenga	seKwa	seja	ankwa	welta	lengeta	seKweta	sesa	shka
*3Eastern Cushitic
+Proto-HEC	*mitto	*lamo	*sase	*shoole	*omute	*leho	*lamala	*saddzee	*honso	*ton-me
Burji	micca	lama	fadi	foola	umutta	lia	lamala	hiditta	womfa	tanna
Gedeo	mitte	lame	sase	shoole	onde	jaane	torbaane	saddeeta	sallane	tomme
Hadiyya	mato	lamo	saso	sooro	onto	loho	lamara	sadeento	honso	tommo
Kambata	matu	lamu	sasu	shoolo	onto	leho	lamala	hezzetto	honso	torduma
Sidamo	mitte	lame	sase	shoole	onte	leye	lamala	sette	honse	tonne
Yaaku	wɛhɛ	c’ɛ	xaat	çwen	xoopi	iĺέ	tisíbo’	siite’	saakal	qapon
Birale	akala	lama	zéha	talaxa	hobbe	s’anafa	taxanke	íísta	gólanke	coma
Tsamay	dóokko	lakkí	zeeħ	sálaħ	xóobin	tábben	táħħan	sézzen	góllan	kúŋko
Afar	iník-i	nammáy-a	sidóx-u	firéy-i	konóy-u	lixéy-i	malxíin-i	ba-xáar-a	sa-gáal-a	tában-a
Saho	iniik	lammaa	adoḥ	afaar	koon	leeḥ	maleḥeen	baḥaar	sagaal	tammon
Dasenech	tákac	naama	seddi	ʔaffur	cen	li	tiyya	síét	saal	tommon
+Elmolo	t'óko	l'ááma	séépe	láfur	kên	yíi	tíípa	fúe	sáákal	t'ómon
Arbore	tokkó	laamá	seezzé	ʔafúr	čénn	ǧih	tuzba	suyé	saagalḍ	tommon̄ḍ
Bayso	'ko:	'lama	'sɛlə	'ʔafar	'kɛn	'lɛ	todo'ba	si'd:ɛ	'sa:gar	'tomo
Rendille	kôw	l'áma	s'éyyaħ	'áfar	cán	liħ	teeb'á	sitt'êt	saag'ál	tom'ón
!Somali	mid-ki	lába-di	sádehh-dí	áfar-ti	shan-ti	lehh-di	todòba-di	sidèd-di	sagàl-kí	tòban-ki
Tunni	ków	lámma	síddiʔ	áfar	šán	líʔ	toddóbo	síyéed	sagáal	tómon
Aweer (Boni)	kôw	lôw	síddè	áfar	shâŋ	líh	didd’óú	siyy’êd	s’áágal	tam’án
Oromo (Galla)	tokko	lama	sadii	afur	shan	jaʔa	torba	saddeet	sagal	kud’a
Borana	toko	lama	sadi	afur	shian	jaa	torba	sadeti	sagal	kudan
Gidole (Dirasha)	shokku	lak(ki)	halpatt	afur	hen	leh	tapp	lakkushet		hund’a
Bussa (Muusiye)	shukk’uha	taammu	halpatta	afurii	henii	lehi	seppa	saatteti		hund’a
Konso	takki	lakki	sessa	afur	ken	lehi	tappa	sette	sakal	kuɗan
*3Southern Cushitic 
Dahalo	vattúkʷe	lííma	k’aba	saʕála	dáwatte	síít̪a	sáɓââ	nááne	t̪isía	kûmi
Ma’a (Mbugu)	we	nnu	xai	hai	kooi	matisu				ixadu
Asa	kinde	hlam	samak	hak	mut					
Kw’adza	beʔa		tami	haka	koʔana				gweli	mibi
Iraqw	wák	tsár	tám	tsiyáhh	koo’án	lahhóo’	fáanqw	dakáat	gwaléel	mibangw
Alagwa (Wasi)	wak	tsar	tam	tsigaḩ 	koʔan	laḩo			gweleli	mib
Burunge	wak	cada	tam	cigaḩ	koʔan	laḩo			gwelel	mibi
**Chadic
*3Masa
Masa	tum	maʔ	hidi	fiɗi	faθ	karkia	sidia	glavandi	θeŋe	dogo
Zime	ɗaó	hōɓō	híndzìʔì	fíɗīʔī	vàƚà					gòrò
Lame (Pevé)	ɗáwà	hʷóɓò	hínčìʔi	fùɗìʔi	vʌ́l	kánki	ší:sà	čóhò	čə́fʌɗíʔò	gʷúɓú
Mesme	dau	hob	hindi	fidi	vaƚ	kandi	seda	čoho	terfi deu	gub
*3East
Somrai	man	sa	sūbu	wayti	īshi	ūgi	tágsŭba	wōdewōde	dōso	kǒār
Tumak	mon	ehe	sup	woli	siñ	wuhu	daksup	wowue	disa	koar
Ndam	mineu	reje	supu	woro	usi	ugi	wesubo	wodu wodu	tiše	kwar
Sarwa	muni	rei	sup	we	uǰu	ǰu biru min	ǰi esa re	marta	doso	doko
Miltu	man	sa	sobo	wedi	iši	wegi	laksup	welwel	disa mane	kwar
Nancere	pena	sue	sab	peri	bai	meneŋ	madai	perpende	cele	gware
Lele	pina	so	subu	poring	bai	meneng	mataling		cela	goro
Gabri	pon	wō	sōbu	pórbu	bay	jī	júrgum	márgum	tíngěshū	mōdo
Kabalai	pena	suo	sabu	pori	bai	ji	jurugum	margum	tegesu	guara
Kera	múna	bási	sógbe	uāda	uīdu	kāngi	sēda	aségen	tambala	bór
Mokulu (Mokilko)	sòo	sìré	’áɗó	pìɗé	páa(t)	zóo	sárá(t)	géssírè	géssát	kòomát
Dangla (Dangaléat)	kíɗá	sὲὲr	sûbbà	pòòt	bὲὲɗy					ɔ́rɔ̀k
Migama	káɗyì	séèrà	súbbà	póoɗí		béeɗyá	bízgíɗyì	póppóɗí	pârnàkáɗyì	’ôrrò
Jegu	kee	shee	sup	food	bei					ʔɔrɔk
Mogum	ke	seɾ	sup	pot	betdaŋ	mik	paise	poɾpəde	baɾkɛt	ora
Bidiyo	ke’eŋ	siɗì	subaŋ	paadaŋ	bèe’eŋ	pénke’	píisit	porpoɗ	penda	’òrrò
Mubi	fìnét	sī́r	súb’à	fá’dà	bí’jà	ístàlà	bḗsír	fárbàt	férbínì	kúrúk
Sokoro	kēti	mūru	subba	fāda	bīa	bíbīni	bāmu	bēsip	béfĭnī	órrǒka
Barain	fani	siidi	subu	fudu	dausu	dsumáui	desmidi	desumsubu	desumfudu	kur
*3Biu-Mandara
*4Group A
*5Tera
Tera	da	rap	kunu	vat	gurmun	njoŋ	m`u̍t	miyasi	məɮam	gwaŋ
Jara	adda	rɔp	ma:n	vada	wɔrmo	kwe	mut	sʌxrman	biɛrda	gwɔm
Ga'anda	ar̃ta	surv̂ɪ̀	mahkə̀n	fwəɗà	ɗɨrmən	mɪca	mwùt	fwətfwəɗa	wə̀nhəhəʔar̃tà	kum
…Gabin	hərtà	sɨri	maxkàn	fweɗə̀	ɗɨrmə̀n	mɪcè	mwə̀t	fwətfwəɗà	fenɗɨrƚmən	kùm
Pidhimdi	ərdò	rap	màkɨn	vəɗi	gurmun	šòŋ	muɗi	mìyὲrzi	mɪ̀ðam	ɓwàŋ
Hona	tɪ̀tal	suɣurì	maxə̀n	faɗà	tufù	mɪ̀ki	mɨɗu	wùvwəɗà	wùtàrè	gumdìɗi
*5Bura-Higi
Bura	ntaŋ	suɗà	makùř	fwař	ntufù	ŋ̀kwà	murfà	ncɨsù	ḿðà	kuma
Chibak	tə̀ŋ	sudæ` 	makùř	fwòɗu	tufù	ŋ̀kwà	muƚrɨfwæ` 	ntsisù	mɨðæ	kuma
Putai	duku	suɗà	makùr	fɔɗù	tufù	kwa	muɗufā	cisù	ḿðà	kuma
Margi	tàŋ	sə̀dàŋ	mákə̀r	fòɗù̥	ntə̀fù	ŋkwà	mə́ɗə́fù8	ntsìsù̥	ə́mdlù̥	kúmú̥
Kilba (Huba)	žʌ́ŋ	mí- ƚú	mákɨ̀rï¯ 	fʷáɗú	tʊ́fú	kwà	mí- ɗə̀fà	tšìsù	ɮà	kúmà
Higi (Kamwe)	paƚɛ	ɓwàge	màkìne	fwàre	ncìfe	kwaŋəy	mbùřfuŋəy	tìkìse	pƚtìyi	mùŋəy
Bana	tum	ma	hidi	fidi	fas¯ ch	kárkia	zīdia	kelafánti	thēne	dógo
Fali Kiria	gutàn	ɓwukuʔ	màkun	fwaɗùʔ	cɪfuʔ	ŋkwaŋ	mbùrùfūŋ	tùɣùsùʔ	ǹwƚti	gwùm
Fai Jilbu	lɪm	sul	màxku	fwəy	mùxtyup	ŋ̀kwaʔ	mbùrfîŋ	tə̀ɣɪ̀s	mə̀ðî	gumù
*5Mandara-Matakam
Sukur	khə̀rí	bák	má:khə̀r	fwàt	ƚá:m	mukwa	madaf	tɪgɪz	mɪxi	úwâŋ
Lamang	tíuwá	xésá	x̀kə́ná	ùfáɗá	xw` táfá	m̀kwá	ə̀lfáŋá	tə̀ghásá	tə̀mbáyá	ghwáŋá
Hidé	turtuk	hìs	ḥkəŋ	fwaɗ	htaf	ŋku	ndfàŋ	tʁas	tumbày	ʁwan
Mandara (Wandala)	pəle	bùwà	kɨɠye	ʔùfwàɗe	ʔiðìɓè	ŋ̀kwàxὲ	vuyὲ	tisè	məsɨlƚmànè	kùlàwà
Paduko (Parkwa)	boktera	ezera	makera	ofuda	zama	mokūa	madufa	eza	metecar	χima
Glavda	pala	bʊwà	xx̀kʊrɗà	ʔufaɗà	ðɪɓà	ŋ́kwàxà	wuɗifà	təxsà	vàsʊ̀lə̀mbàdà	kʊlàwà
Guduf	kyákh	mítsh	xəkrrɗà	ùfʌ́ɗ	lííɓà					khə́lɗə́khà
Dghwede	tɨtɨkwì	micè	xəkùrè	fiɗì	ðiɓi	ŋ́kwe	wuɗìfi	təɣə̀še	təmbə̀	ɣwàŋga
Gvoko	pal	bu	xər	ufad	thləm	ŋkox	udif	təx	wέsɛlɛmbad	kəlaw
Mafa	stáɗ	câw	màkâr	faɗ	ʐâm					kúlà
Matakam (Mofu)	stàɗ	càw	màkâar	faɗ	ðam	mòkwâ	tsaraɗ	tsə̀məkàɗ	cuɗ	kuƚa
Gisiga	plola	čiu	makir	mufát	sūin	maerké	tārnă	dā́ngăfă	gōltĭr	kŭrrŭ
Mada	fték	sə́lá	màhkár	ùfáɗ	dlám	mùkó	tlásə̀lá	tlálàkár	ábùlùmbó	kró
Hurza (Pelasla)	bílè	cáw	maŋgàn	fúɗù	dárà	márkà	cíɓà	žírè	táhkà	jím
Muktele (Matal)	tékùlá	sə́lá	mákə̀r	ùfáɗ	ə́dlù	mùkwá	mùdúf	mìtìgíš	ládə̀gá	klú
*5Daba
Daba	tə̀kən	sə̀rəy	màkat	fwot	jə̀ɓun	kwox	cìšìre	cifətcifət	də̀rƚfə̀tə̀kən	gup
Gawar	tagu’eng	bak	măkhkát	fắt	čěbĕ́ng	nko	šĭlĕ́	jămăkh kắt	jăfăt	wam
Hina (Mina)	ta	solŏ́́	māká	fa	sēbṓn	nku	dsĭlé	fādād	berkantā́	gē
*5Bata 
Gudu	jə́ŋ	bœ` k	mā:kə́n	fwád	tùf	kwǎ	mīskàtā	fɔ̄rfwād	žī́έtə́pə̀n	pú
Bata	hĭdō	pe	mākin	fāt	túf	kuldāka	kulăpē	fārfat	támbĭdo	bū
Gude	tân	bray	mak	ʔùnfwəɗ	tuf	kuwà	mɨɗɨf	tə̀ ɣɨs	ʔɪ̀llɪŋ	pu
Nzangi	hɪdè	buk	mə̀ də̀ fəl	fwət	tuf	kwɔx	mə̀ skatə̀	fwəfwaɗè	təmɓeɗè	pu
Bacama	hiɗò	kpe	ḿwɔ̀kun	fwət	tuf	tukwə̀ltaka	tukòlukpe	fwɔ̂fwət	ɗɔ̀mbiɗò	bə̌w
*4Group B
Musgu	kedái	silú	h¯ u	púdú¯ 	s~ im	s~ᯠra	múkezak	métūsh	dékela	dó¯. gọ
Mbara	kítáy	mòk	ùhú	pú’dú	íƚím	ƚírá	mìgzàk	mìsílày	wá:ŋá	dò:gò
Gidar	tětăkă	sūlă	hṓkū	pǒdǒ	ksē	sěrrĕ́	būl	děděƚ pǒdǒ	waitắk	kēlaú
Buduma	ke8té	kíhi	kaké8nne8	he8rái	híngi	harákke8	tulór	huókke8	híllegar	hákkan
Logone	tekū	ksdē	gáχkir	gāde	sēsi	venáχkir	kātul	venyāde	dísχiēn	χkán
Kotoko (Afade)	dīpan	wagāsi	gákŭru	wagāde	wasēntshi	wafrákěró	adūro	wagadégădē	wánǒte	wăkán
…Makere	fal	ga	gókǒro	gāde	thaesi	thaeskǒtē	tyllur	gedegădē	diatarlar	kang
…Nghala	takhsān	kěshē	kínge	kādi	khathaezi	rasko	tyllur	kēdi gădi	nadăkhsám	kăkhkán
*3West
*4Group A
*5Hausa
!Hausa	ɗaya	biyu	ukù	huɗu	bìyar	shidà	bakwài	takwàs	tarà	gōma
…Gwandara	da	bi	úkù	huru	bìyàri	šídà	bákwè	tákùšì	tárà	góm̀
…Nimbia	da	bi	úgú	furu	bìyàr	šídə́	boʔo	tágə́r	tãrã	gwóm
*5Bole-Tangale
Karekare	weɗi	bèlu	kwunù	fèɗu	bàɗù	bə̀coɗì	bə̀cibèlu	fifèɗù	ɓə̀nù	m̀bət
Bole	moɗì	bdo	kunù	hwə̀ɗo	bəɗì	bəšɪ̀moɗì	bawɨlò	howur̃ɗo	ɓonù	bìmbəɗi
Bele	móoɗì	bòló	kùnú	fóɗɗó	bàadì	bàccímóoɗi	báawùló	hóorùɗó	ɓòowùnò	bìmbáɗì
Ngamo	mòɗi	bòlò	kùnû	hòɗò	bât	bàʔàšìmoɗi	babìlò	hɔɔr̂ɗò	ɓònù	bimbat
Maha (Maaka)	moɗi	bolu	kunu	paɗu	ba	binkunu	ŋgano	jiley	kwalak	bemba
Kirfi (Giiwo)	móoɗì	mbàlú	kúnú	fáɗàu	bòoɗ	bìcúunıˈ	bìcímbàlú	fórfáɗó	bàr jà móoɗıˈ	bàrbàɗ
Galambu	múuryıˈ	mbàal´	kúuń	páryá	bòoryì	bə̀címə́n	bə̀címbàal	hórvó	bàryèm múuryıˈ	bâv
Gera	môy	mbullu	kunnu	huɗu	baɗì	bìšim	bìcìmbùlu	huruɗù	ɓə̀nìnja	bərdɨ̀
Kanakuru (Dera)	ɗumwey	rap	kunu	paraw	bât	byême	bwelà	torìmen	wanɗumwe	gûm
Tangale	ɗok	r̃ap	gwunùŋ	faɗə̀u	fuət	fayìndì	felò	far̃fàɗà	lambudə̀	ɓwəmòʔ
Pero	ɗòk	pɛlὲyò	bwənə̀ŋ	peɗὲyù	fwat	fədəlemundì	pədəlavɛlò	pidiviɗɛyò	kɔmbwὲy	bumwɔ̀ʔ
*5Angas
Gerka (Yiwom)	mi	flo	kun	prau	poi	poingmi	praumkun	praumprau	praumpoi	tarra
Angas	gàk	báp	kwán	fɪ́r	pὲt	pìmí	pòbáp	pòkwún	pòfár	sàr
Sura (Mwaghavul)	mindòŋ	ful	kwun	fer	pàat	pèmẽ	pòvul	pòkun	pòfer̃	kɨ̀ɣɨ̀pàat
Kofyar	mél	vɛl	kún	féer	paàt	pèmɛ	pògòvɛl	pògòkun	pògòfár	sàr
Chip (Miship)	me	vɨl	kun	fɛr	paàt	pemɛ	pɔ̀gɔ̀vɨl	pɔ̀gɔ̀kun	pɔ̀gɔ̀far	sə̀r
Ankwe (Goemai)	mɛy	vɨ̀l	kun	fɪr	pàt	pɨmo	pɨ̀vɨl	pukùn	pùfar	sə̀r
Montol	mene	vuel	kun	fe	pād	pyumma	pavuel	pakun	pufar	sarr
Tal	mə̀nə̀	vwɔ̀l	ƙún	fɛi	phààt					sar
*5Ron
Fyer	gíít	poo 	yoón	píít	háwá	tâán	púrúwon	yáapít	yángɓaal	hóp
…Tambas	gígyò	poo	yoón	twsít	’ághá	táányi	tswénon	na tshwâtshwít	kwang-dyò-’ághá	kút
Ron (Bokkos)	’ándék	’api‘l	’átát	ɓáṛás	haṛa	táan	pyéérón	myáarfú	káárfú	hùrè
Daffo	dànggât	fùl	yuhún	pú’	háṛá	makông	myelôk	mafwaṛá’	yàlâm	hùṛè
Sha	ham	wùl	kun	fúɗ	há‘á	háram	melok	maavur	gyalâm	ḥáy’
Mundat	xɔ̂m	wûl	kún	fud	hara	háram	meolok	mânvur	gyálâm	ṛi’
Kulere	‘ámi	kwàtáng	kún	fúd	háárá	háran	hóndôl	ngààtûl	yalaàm	ṛyêy
*4Group B
*5Bade-Warji
Duwai	gudio	shilin	ko	fudu	pfād	eldegrma	shefaseli	shedako	walia	goma
Bade	gàɗi	sərən	kwan	fəɗu	vàɗì	ə̀zdù	gatkasà	ƚədàakwà	warayà	guumà
Ngizim	kɨɗən	shirɨn	kwan	fuɗu	vàdɪ	zɨ̀dù	gətkəsə̀	dəndə̀huɗu	kuɗkuvdə̀	gumə̀
Warji	wútí	ráʔá	kə́jí	fóɗì	váátlʔì					jíp
Pa’a	waci	cir	kədu	faaɗu	vaaƚl’u	maha	cirk*wun	fafafiki	k*əmanəmma	daaɓu
Siri	wùtí	bùtshárì	bùkúdì	bíhúɗì	bíyétƚì					də́bə́kʔàmì
Dira	num	rɔp	mɪyaxkən	wupsɛ	nəmtəm	mukkə̀	ŋyɪŋgì	wùzupsè	vwanùm	kwuƚ
Jimbin	wútí	shír	kəˈndí	fíɗí	vààtl					dɪɓ
Miya	wutɪ̀n	tsɪr	kidì	fɨɗì	və̀ƚ	mahà	màtsɪr	fɨrfɨɗɪ̀ŋ	kuciyà	ɗɪ̀rɓitɪŋ
Mburku	wútə̀	tsə́r	kídí	fəˈɗəˈ	vààʔtlà					díɓ
Kariya	wúti	ráʔa̍	kɪ́dıˈ	fúɗù	vààtlù					dííɓ
Tsagu (Ciwogai)	wútí	ráʔa̍	kə́də́	fə́ɗə̀	vààʔtlə̀					wúúma̍
*5Zaar
Boghom (Burma, Bux)	nɨmɨn	râp	mɨ̀yen	wʋpsì	towɪn	mak	nyìngi	gàmsi	gɨ̀netòn	zup
Mangas	nəm	ɓiin	ŋwèén	wúpsí	tuun	mààghà	nyìngi	gààmsí	kúroom’sa	zup
Guruntum	shààk	rab	miyaŋ	ooso	kyuwun	mòoon	neene	gèesâu	dâar	zùb
Ju	nə̀m	kwààp	miyaa	uusu	nàmtam	maagha	nyingi	a’ansu	kùnàmtam	sup
Geji	nɨ̀m	lôp	mèkən	wupsì	nə̀mtəŋ	mukkə̀	niningi	wùsupsì	nə̀topsì	kuƚ
Dwot (Dass)	nùm	rop	màɣey	wupsi	nə̀mtəm	mamak	wusurmàʔə̀y	wusupsì	nəturupsì	zùp
Polchi (Pelci)	nɨ̀m	rǒp	miyèn	wupsɨ̀	nə̀mtəm	maɣà	wusɨ̀rƚmìyen	wɨsɨpsɨ̀	nàtoropsɨ̀ 	zup
…Buli	nɨm	rowa	min	ustù	nantəm	magà	nyɪngɨ̀	aŋʔùs	anàntəm	zup
Seya (Zaar)	nə̀mbwəŋ	mbʋƚʋŋ	màyi	wʋ̀psʋ	nəmdəm	lɨm	wʋtsʋmàyi	wʋssʋ̀	nə̀ndə̂r	dzop
Zeem	nàmi	rwàpi	mààŋki	woptsèì	namtam	makkà	bakwàì	takwàs	tarà	goomà

#cauc
*N Caucasian
+Proto-N Caucasian	*cHə̆	*q̣Hwǟ 	*ś̱wimHV	*hěmq̣ɨ	*f̱ɦä̆ 	*ʔrǟnƚE	*ʔěrŁ̱ĭ- 	*bǖnŁ̱e	*ʔĭlč̣wɨ	*ʔěnc̣E
**Northwest
Ubykh	za	t’q°’a	ṣa	p’ƚ’ə	šx̂ə	fə	blə	ǧ°a	bǧ’ə	ž°ə
Abkhaz	ak’ə̀	y°ə-bà	x̣-pa	pš-ba	x̣°-ba	f-ba	bəž-bà	a:-bà	ž°-ba	ž°a-ba
Abaza	zak’	ʕ°ə-bà	x̣-pa	pš-ba	x̣°-ba	c-ba	bž-ba	aʕ-ba	ž°-ba	ž°a-bà
Kabard- Cherkes	zə	t’ʔ°ə	ṣə	p’ƚ’ə	tx̂°ə	x̂ə	bLə	yə	bǧ°ə	p’ṣ’ə
Adygh	zə	t°’ə	še	pƚ’ə	tfə	x̂ə	bLə	yə	bǧ°ə	pṣ’ə
**Northeast
*3Nakh
+Proto-Nakh	*cħa	*ši(n)	(*q̣o‘)	*=ɦiwʔ	*pχi(ʔ)	*jalχ	*worƚ	*barƚ	*ʔiss	*ʔiţţ
Chechen	cḥa’	ši’	q̣o’	di’	pxi’	yalx	worh	barh	iss	itt
Ingush	caw	shi’	qo’	d·i’	pxi’	jaalx	vorh	baarh	iis	itt
Bats	cħa	ši	qo	=ʕiwʔ	pχi	jetχ	worƚ	barƚ	iss	iţţ
*3Dagestanian
*4Avaro-Andi-Dido
Avar	co	ḳi-go	ƚạb-go	unq. :o	š:ụ-go	ạnƚ:-go	ạnƚ.:-go	miƚ:-go	ič̣-go	ạnc̣-go
Andi	se-w	ç. e-gu	ƚob-gu	=oʁo-gu	inšdu-gu	onƚ:i-gu	hoƚ.:u-gu	bejƚ.:i-gu	hoč̣o-gu	noc̣o-gu
Botlix	se-b	ḳe-da	habu-da	=uʁu-da	ištu-da	inƚ:i-da	haƚ.:u-da	biƚ.:i-da	hač̣a-da	hac̣a-da
Godoberi	se-b	ḳe-da	ƚabu-da	=uʔu-da	inš:t:uda	inƚ:i-da	haƚ.:u-da	biƚ.:i-da	hač̣w‘a-ja	hac̣ada
Chamalal	seb	eč̣ida	ƚaƚada	=oʔuda	ĩs:uda	anƚ:ida	aƚ.:uda	beƚ.:ida	ač̣ada	ac̣ada
Bagulal	se-b	ḳe-ra	ƚab-da	=ō-ra	inštu-ra	inƚ:i-ra	haƚ:’u-da	biƚ:’i-ra	hač̣a-ra	(hac̣a-ra)
Tindi	se-b	ḳe-ja	ƚab-da	=oʔo-ja	inš:tu-ja	inƚ:i-ja	haƚ.:u-ja	biƚ.:i-da	hač̣w‘a-ja	hac̣a-ja
Karata	ce-b	ḳe-da	ƚab-da	=oʔo-da	inš:tu-da	inƚ:i-da	haƚ.:u-da	biƚ.:i-da	hač̣a-da	hac̣a-da
Axvax	če-be	ḳe-da	ƚwadabe	=oq̣o-da	ĩš:tu-da	ĩƚ:i-da	aƚ.:u-da	biƚ.:ida-be	ap̣a-da	ač̣a-da
Xvarshi	has	q̣ɪwene	ƚona	ũq̣e-n	ƚeno	ẽjla	oƚa	baƚa	ũč̣in	ũc. in
Dido	sis	q̣ɪano	ƚoɪno	uj-no	ƚeno	iƚno	ʕoƚno	biƚno	oč̣i-no	oc̣i-no
Hinux	hes	q̣o-no	ƚono	uq̣i-no	ƚe-no	iƚno	oƚ-no	beƚ-no	ʕač̣i-no	oc̣i-no
Bezhta	hõs	q̣ona	ƚana	õq̣o-na	ƚina	iƚna	aƚna	beƚ-na	a č̣ena	ac̣ona
Hunzib	h´˜ s	q̣an.u	ƚαnα	oq’e.n	ƚi.no	iƚno	αƚno	beƚno	uč̣č̣in	αc̣c̣ən
*4Lak-Dargwa
Lak	ca	ḳi	šan	muq’	χχyu	ryaχ	arul	myay	urč̣	ac. 
Dargwa	ca	ḳel	ɦaɪb-al	awal	še-l	ureg-al	werɦ-el	geɦel	urč̣em-al	wec. -al
*4Lezgian
Archi	os	q̣ɪwe	ƚeb	ebq. 	ƚ:o	diƚ	wiƚ	meƚe	uč̣	wic. 
Xinalug	sa	k’u	pšwa	õgh	pq’u	zäk	yik’	inky’	yoz	yaʕaz
Lezgian	sa	q̣wed	p:ud	q̣ud	wad	rugud	irid	müžüd	ḳüd	c̣ud
Tabasaran	sa-b	q̣’u· -b	šubbu-b	juq̣u-b	x˜ u-b	jirx˜ u-b	urɣu-b	mirži-b	urč̣°u-b	jic̣u-b
Agul	sad	q̣ɪu-d	xibu-d	jaq̣u-d	ʕafu-d	jerxi-d	jeri-d	muja-d	jaɪrč̣u-d	ic̣u-d
Rutul	sa	q̣ɪwad	xibɨ-d	juq̣u-d	xu-d	rixɨ-d	jiwɨ-d	mɨje-d	huč̣u-d	jic̣ɨ-d
Tsaxur	sa	q̣ɪo-llä	xebɨ-llä	joq̣u-lle	xo-llä	jixɨ-llä	jiɣɨ-lle	moli-llä	jič̣u-lle	jic̣i-llä
Kryts	säd	q̣wad	šibi-d	juq̣u-d	fɨ-d	rɨxɨ-d	jiɣɨ-d	miɣi-d	jič̣i-d	jic̣ɨ-d
Budux	sad	q’ad	shub	yuq’ub	fub	rəxəd	yiyib	miyid	vich’ib	yəts’əd
Udi	sa	p:aɪ	χib	bip:	qo	uqɪ	wuʁɪ	muʁ	wuj	wic:

*Kartvelian
!Georgian	erti	ori	sami	otx̣i	x̣uti	ekvsi	švidi	rva	cx̣ra	ati
Mingrelian	arti	žiri	sumi	othi	huti	amšvi	škviti	ruo	čhoro	viti
Svan	ešx̣u	yori	semi	vōštx̣v	vox̣višd	usgva	išgvid	ara	čx̣ara	yešd
Laz	ar	žur	sum	otxo	xut	ans	škvit	ovro	cxoro	vit

#nilo
*Nilo-Saharan
**East Sudanic
*3Eastern
+Old Nubian	ouer-	ouo-	tousko-	kemso-	dij-	godeô-	kolot-	idouei	askotta-	dimed-
Meidob	parcí	əddi	táasi	eeji	téccí	kórci	ólotti	ídi	úkkúdí	tímmiji
Birgid	meirtu	ullu	tizzit	keimzi	tishi	korshi	koldi	ittu	ijmoldi	timmur
Debri (Dilling)	bɛr	ɔrrɔ	tɔɟɟi	ke¯u	ticcu	kwarcu	kwalada	eddu	weddu	bre
Dongolawi	wera	on-u	toshk-u	kams-u	dig-u	gurg-u	ko:lla-du	i-du	isko-du	dimini
Mahas (Nobiin)	waira	out-wo	tou’sko	kemso	dige’a	gorge’o	koloda	id-wo	oskoda	dimé
Mursi	ɗò:nè	ràmàn	θìzzì	uwì	há:nán	ìllè	ìθa:bài	iθθè	θàkàl	tomon
Murle	codoi	ram	iyu	wec	tuur	tɔrkɔnɔm	torgɛrɛm	turge	tɔrkɔc	amɔtɔ
Bale	óóɗē	rámmá	íyyó	wé	túr	tɔ̄rkɔ́nɔ̄	tʊ̄rǵέrɛ̄	tūrgē	tɔ́rgɔ́gɔ̄	ɔ̄mɔ̄ðɔ́
Majang	omong	pee	jii	angan	tuul	tuulaʔom	tuulapee	tuulajiit	tuulangan	bapif
Shabo (Mikeyir)	ingki	bap	jiita	angan	tuul	tulu	tulikakingki	tunajiita	tulaangan	bapif
Kwegu	kium	ɗaa	jien	ahur	cun	la	ts’oba	lonkai	sal	tomon
Suri	ɗò:nè	ràmmán	sízzì	wùy	háíná	íllé	sá!báí	líšé	sák!kál	tɔ́mɔ̀n
Me’en	kɔn	raama	sizi	wuc	ac’anang	ille	issabo	isset	saal	tommon
Nera	dokku	arriga	sa:na	šo:na	wi:ta	da:ta	janga	dessa:na	lufettemada	lufuk
Gaam	tə́mə́n	ḍáág	ə́ƚə́	ɔ́ƚɔ́	ə́sə́mə́n	ţə́lḍíg	ídikàag	ídíkɔ́ƚɔ̀	ídíkyə́ƚə́	ə́sə́gdí
Aka	lĭgĭdĭ	wāsi	ēde	lŭla	kumugyĭ	gĭlmugeri	djŭmāsi	ungertōsi	ŭnākēla	cārāli
Molo	lēdi	wādi	odo	lulus	āmu	ŭtŭmlēdi	adŭmodo	adŭmlĭlos	atosinalēdi	sārāli
Kelo	lōdi	wāti	ede	kesèrwa	kesèrlodi	kesawāti	kĭŭna	tālōdi	kesalodiwāti	yokubu
*3Western
Nyimang (Ama)	ńălă	wărbă	ăsăne	kụdu’	mŭ’lu	kwártši	kwălăd	ḗdu		
Merarit	kárre	wárre	ătaye	gaw	maye	tūr	kūri	kókŭák	ké kěrís	tóg
Tama	kur	wari	iššei	kus	massei	tor	kall	kinis	ukku	meir
…Erenga	koɾ	waɾ	ɪca	kuz	masi	toɾ	kal	kibiz	uku	mer
Miisiirii	kan	woɾa	icca	quz	misa	toɾ	qal	qees	oq	martîk
Shatt	nuxu	pɛdax	kodos	tespet	mɛdak	aran	paxtinding	kosindi	tabisindang	asiñ
Liguri	nohorok	pɛdax	kodos	tespet	mɛdɛk	koskodos	tespet kodos	tespettespet	mɛdɛktespet	saʔasiñ
Sila	ungun	bidak	kodos	tišet	muduk	aran	paktindi	kohonda	bistanda	asiñ
Nyala (Dar Fur Daju)	nowane	pɛda	kodos	tešpe	mɛdɛk	aran	paatindi	kosanda	tabištanda	asiñ
Lagawa	nowane	pɛdah	kodos	tešpe	madak	aran	pahtindi	kosanda	tebištanda	asiñ
*3Nilotic
*4Western
Shilluk	ákyὲl	áryʌ̀u	ádə̀k	áŋwὲn	ábîch	ábîkyὲl	ábîryʌ̀u	âbîdə̀k	ábîŋwὲn	pyā̀rɔ̀
Anuak (Anywa)	aciɛl	arriɔ	adäk	aŋwɛɛn	abïïc	abïciɛl	abiriiɔ	abära	abïŋwɛɛn	apaar
Maban	kĭelo	yĭo	drogo	ngāno	dǒi	wĭnankielo	wĭtkenāīo	wĭtkenanrogo	wĭtkenangāno	anginkoda
Burun	akel	areo	adŭk	ngŭn	adōīc	derguk	ngŭntungkel	bīdīa	wŭngakēla	cāī
!Luo	ačiel	ariyo	adek	aŋwɛn	abič	aučiel	abiriyo	aboro	ongačiel	apar
Alur	ácɛ̂l	áryɔ̍	ádêk	áŋwέǹ	ábîc	ábʊ́syὲl	ábɪ́rɔ̍	ábórà	ábʊ́ŋwὲn	ápâr
Lango	àcɛ̂l	àryɔ̂	àdêk	àŋwɛ̂n	àbîc	àbícὲl	àbɪ́ryɔ̀	àbórò	àbóŋwὲn	àpâr
Akoli	acel	aryɔ	adek	aŋwɛn	abic	abicel	abiryo	aboro	abuŋwen	apar
Nuer	kel	reu	dyok	nguan	dhyec	bakel	baro	badak	bangwan	wal
!Dinka	tok	róu	dyak	’nguan	wdyeč	wdetem	wderóu	bêt	wde-nguan	wtyer
Agar	tòk	ròw	diâak					ḅέɛt		
Rek	tok	rou	diak	nguan	dhiec	detem	dhorou	bɛt	dhonguan	thiaar
*4Eastern
Bari	gɛlɛŋ	murɛk	musala	iŋwan	mukanat	bukɛr	buryɔ	budök	buŋwan	pwök
Kakwa	gelé	mʊŕέ	musálà	iŋwán	mʊkánàt					
Lotuxo	âbotye	ârrexai	xunixoi	aŋwan	miet	ɪllɛ	xattarɪk	xottoxunik	xɔttɔŋwan	’tɔmɔn
Ongamo (Ngasa)	o-boito	o-h'áɽɛ	ok'úni	o-h'óngwan	mí'téti	mí'éti o-b'ô	mí'éti o-h'áɽɛ	mí'éti ok'úni	mí'éti o-h'ongwán	tɔm'ɔn
Maasai	obo	aare	okuni	oonguan	imiet	ɪlɛ	oopishana	isiet	oondo	tɔmɔn
Turkana	a-pey`	nga-arey`	nga-uni`	nga-omwɔn`	nga-kāni	nga-kanɪ̀-ka-pey	nga-kanɪ̀-ka-arey	nga-kanɪ̀-ka-uni	nga-kanɪ̀-ka-omwɔn	nga-tɔ̀mɔn
Teso	adiope	aarei	auni	aoŋom	akany	akany kape	akany kaarei	akany kauni	akany kaoŋom	atomon
Karamojong	epei	ŋiarei	ŋiauni	ŋiomwon	ŋikani	ŋikani kapei	ŋikani kaarei	ŋikani kauni	ŋikani koomwon	ŋitomon
*4Southern
Nandi	akenge	aeŋg	somok	aŋgwan	mut	i•llo	tisap	sisiit	sokol	taman
Kipsikiis	ɒkeeng’ke	aieeng’	somok	ɒng’wɒn	muut	la	tisɒp	sisiit	sakaal	tɒmɒn
Keiyo	ɑḱέ:ŋkɛ	ayé:ŋ	sómók	ɑŋwɑ̂n	mú:t	ɪlɔ	tɪsåp	sisí:t	sáká:l	tɑ́mɑn
Tuken	ɑḱέ:ŋkɛ	áé:ŋ	sómók	ɑ́ŋwɑ́n	mú:t	ɪlɔ́	tɪ́såp	sisí:t	sáká:l	tɑ́mɑn
Markweta	ɑkɛ̂:ŋkɛ	aé:¯	somók	ɑ́ŋwɑ̂n	mû:t	lɔ́	tɪ́sAp	sisí:t	sâkaâ:l	tɑ́mɑn
Sapiny	ɑḱέ:ŋkɛ	ayé:ŋ	sómók	ɑmwɑ́n	mǔ:t			sisí:t		
Kony	ɑḱέ:ŋkɛ:	ayé:ŋ	sómók	ɑmwɑ́n	mú:t	lɔ́	tɪ́sAp	sisǐ:t	sákǎ:l	tɑ́mån
Pok	ɑḱέ:ŋkɛ:	ayé:ŋ	somók	ɑŋwɑ́n	mú:t	lɔ́	tɪsåp	sisí:t	saká:n	tɑ́mɑ́n
Ng’oma	ɑḱέ:ŋkɛ:	aé:ŋ	somók	ɑmwɑ́m	mǔ:t	lɔ́	tɪsåp	sisí:t	sakǎ:n	tɑ́mɑn
Terik (Kalenjin)	ɑḱέ:ŋkɛ	aé:ŋ	sómók	ɑŋwɑ́n	mû:t	lɔ	tɪsåp	sisí:t	sakâ:n	tɑmɑ́n
Okiek	ak’ɛ̂·ŋkɛ	ŋ́·éeŋ	s’ómok	áŋw’ân	múut	lɔ́	tísap	isi’et	sokol	t’áman
Pokot	okoŋo	odeny	somok	aŋwan	mut	mut ngo akoŋo	mut ngo adeny	mut ngo somok	mut ngo aŋwan	taman
Omotik	ag’î·tio	a’inia	s’amako	aŋw’ân	mo·t	l’ae		sisit		taman
Datooga	ági	ýê:¯	sámogu	ɑ́ŋwɑ̂n	mo:d	la	ísúbwâ	sís	šágê:š	dámân
*3Kuliak
Ik	kɔna	leɓets	aɗe	ts’agusa	tuda	nda-keɗi-kɔna	nda-keɗi-leɓets	nda-keɗi-aɗe	nda-keɗi-ts’agusa	tomin
So	ɛdɛs	nɛbɛc	iyon	nowa	tud	tud ka ni [1]	tud ka ni [2]	tud ka ni [3]	tud ka ni [4]	tud	en-ek ige
Ngangea (Nyang’i)	nardok	nɛʔɛc	iyʔon	nowʔe	fud	mɔk kan kapei				mɔk tomin
**Central Sudanic
*3West
Kresh (Gbaya)	’bala	rɔmo	tɔtɔ́	sɔsɔ	sála	[5] [1]	[5][2]	[5][3]	[5][4]	kpúu
Aja	kpá	bira	buʈo	ba’adi	niɛr̥r̥u	[5] [1]	[5][2]	[5][3]	[5][4]	kpúú
Baka	kɛri	brùe	ɔta	ɛsɔ	inyi	inyi-da-keri	inyi-do-brue	inyi-dɔ-ta	inyi-d-ɛsɔ	sɔkɔ
Beli	kǒto	yo	muta	hǒ	mui					ki
Bongo	kootu	ngɔri	müta	heu	müi	do-kotu	do-ngɔr	do-müta	do-heu	kii
Morokodo	kolo	rio	ota	suǒ	mui					bute
Vale	kada	dio	muta	so	mi					kutu
Gambai	kárā	jó	mùndá	sɔ́	mí	mìsá	sírí	jī-nài-jó	jī-nài-kárā	dòg
Kaba	li	ǰo	muta	so	mi	nkali	mi di debe	sa lanǰa	dokabo	dogo
Kaba Dunjo	kab	ǰo	muto	so	mi	maka	mi ti ǰo	sa lan ǰo	dakubu	doko
Mbai	kə́rā	jōó	mə̀tá	sɔ́ɔ	mĩ´ĩ	kə́-bòy-dètə́	tènə́-mə́tá	jī-jōó	jī-kə́rā	kə̀lá
Sara	kógəḿ	jōó	mə̀tá	sɔ̀	mí	mḕhḗ	sīrí	sɔ́sɔ́	ndōhó	kùtə̀
Babahi	kodo	ǰo	mota	so	mi	meko	ţsili	nderta	ndoko	sika
Bagirmi	kede	sap	muto	sô	mi	mika	ţsili	marta	dôso	do keme
Gula	kérē	djōó	mùtə́	sɔ́	mĩ́	mùtə́-mùtə́	sə́jə̀mtə́	sɔ́sɔ́	jīnàykérē	dògə́
Kenga	kàláng	dīió	mɔ̀tɔ́	sɔ̄	mī	mὲćέ	cīlí	mārtá	j́έrnáng	sīk
Kuka (Naba)	kílkămā	rĭyō	măta	desō	de muī	de măshā	de sĭlī	de rătā	de rǒfō	de sī
Yulu	kala	jòyo	müüta	uso	múú	mìttì-kal	mìttì-jòyo	mìttì-mota	mìttì-sö	kpúú
Kara	kál	djúú	mokpá	sɔɔ	míí	nangu-sɔ-tùmù-dɔg	nangu-mòkpá-tùmù-dɔg	nangu-djúú-tùmù-dɔg	nangu-kál-tùmù-dɔg	dɔɔgo
*3East 
Moru	àlɔ	ärrɪ̀	n' na̍	sú	n' dzwí	n' dzwí drıˈ àlɔ̍	n' dzwí drıˈ ɛrì	n' dzwí drıˈ ana	n' dzwí drıˈ äsu	’bUtɪ̀
Avukaya	àlɔ	ärrɪ̀	n' na̍	sú	nzɪ	nzɪ  káźέ	nzɪ lérì	nzɪ lana	nzɪ läsu	mudrí
Kaliko	àlɔ	írì	ńná	ɪsʊ̀	toú	ázíá	ä´ zír̀	arò	óromì	mudr´ 
Logo	àlɔ	írì	ná	sú	índžwí	kázíá	dr̀ írì	dr̀ na	dräsu	mudrɪ́
Logbara	àlö	ïrrì	nna	ssu	tääú	azia	áziíïrrì	àarò	òoròmì	möödrí
Madi	àlU	rì	ɪna	isu	tòu	ázíá	túderì	arɔ̀	drítsàlɔ	mudrí
Lendu	atdí	ɔyɔ	ɨ̀bhʉ 	ɨ̀fɔ	imbo	aza	àrʉ̀ bhʉ̀	àrʉ̀ 	àrʉ  gyètdí	ɨdrɛ
Mangbetu	kana	sóórú	sɔ́ta	sɔ́sua	tɔ́zɛrɛna	’t́έngwɛkana	tónóru	’bɔ́gina	’t́έbgelégí	’tέ́έkέ
Mamvu	relí	juè	jenɔ̀	jeţɔ̀	jimbu	elí qɔdὲ [1]	elí qɔdὲ [2]	jeţɔ́jeţɔ́	elí qɔdὲ [4]̀	elí ɓòsí
Lese	eli	ὲgɓɛ	ὲcinà	ὲcitɔ̀	ὲcibù	màyà	ràrɔ̀	ràrɔ̀lú	àbùcwá	àbùcí
**Berta
Berta	mʊʊngk’ú	móolang	múuthe	mənəmu	mə́’kúushú	mak’ɛɛra	thabɔ́ɔlang	thabóore	thabáanámu	mathuuma
Gebeto	mənəmgo	mohale	moɔte	mən’nə́mu	məkɔsɔ	makykyera	makykyera-mənəmk’o	makykyera-mohale	makykyera-mənnəmu	məduma
Sudan	ɗúkóni	hwalangi	zítígíni	shɔ́ɔgɛn	ássín	yáagá	aarum	zuzube	sɔ́kə́nɔ́	yúkúubu
Kunama
Kunama	’éllà	’bárè	sàt’te	sàllè	kùs’sùmè	kon-tal-e	kon-ta-bare	kon-ta-satte	elli-dáùdà	sheba
**Komuz	
Gumuz (Bega) Sai	metam	mband	okak	nzac	mɛkus	mɔdya	tsitsibənd	sɛna:ku	yesana:ku	atsɛr
…Sese	metá	mbán	okáng	ənzíc	mək’ús	komtá	kombán	keokáng	kənzíc	ashəra
…Gojjam	metā	mbānd	okāg	anzāca	makus	mac’ek	c’ic’abānd	c’ic’agōkū	koreb	mānc’ēkhā
…Kokit	meta	mba:nda	okaga	nzi:kya	makwo:sa	makye:ra	saba	tamanya	tisa	cika
Anej (Gule)	dědín	děssú	dĭnāmú	dĭkássabit	dŭbŭ´ ĭt	dělódĭn	dilāso	debḗdig	děmadídin	derkābu
Kwama	ʔā'śέn	'síjá	'twāsán	'bē:sín	'khū:mùt	'kōb:ā:sɪ́n	kōbə̄'sìà	kōbə̄'twàsɪn	kō'b:é:sín	'kū:zì
Madin	dedi	suin	dijin	dwangani	busi	kanendidi	kenennisu	kenedish	kenedwoga	koshinkoru
Opo	didi	cuka	tusa	ŋwan	mutakwei	kanedidi	kanicuka	kanitusa	kaniŋwan	mutakweicukein
Komo	ɗɛʔ	sʊʔ	dìšɪ́n	dɔ̀ɣɔ̀n	bʊ̀s’ín	kā:nagīɗ́έ	kā:nā[2]	kā:nādɪš	ká:ndɔ̀gɔ̀n	k’ɔ́šk’ɔ̀lɔ̀
Twampa (Uduk)	ɗeʔ	sùʔ	kwárá	dóŋòn	múudὲd	péɗéʔ				k’ùméd
**Saharan
!Kanuri	tilo	ndi	yakkə	degə	uwu	araskə	tulur	wusku	ləgar	mewu
Kanembu	tulló	yindí	yākú	d’éu	vû¯ 	arakú	túlur	vusukú	lār	m’eũ
Teda	trōn	tšū	ágozō	tozō	fā	disē	turrésiō	osō	isī	mur-dō
Zagawa	lakoi	swé	wé	išté	hūé	dešté	dišté	wotté	distī	timm
Berti	sang	su	soti	sitti	pī	doti	tai-iti	kuze	kedoesi	masang
**Maban
Maba	tὲɛn	mbàar	kòŋàal	ʔàsàal	túùr	sìttàal	ḿέndríi	ʔíyyáa	ʔòddói	ʔɔ̀ttúk
Masalit	tyǒm	mbárá	káaŋ	ás	túr	ítí	màrí	àyá	àd́έi	ùtúk
Aika	kàndá	mbà	kʌ̀sʌ̀ŋgá	attai	túur	isséì	mʌŋdirsi	mbakidi	kadeel	ituk
Runga	kanda	mba	kasanga	atte	tor	isseÿ	mindrisi	bakadi	kader	ituk
Kibet	tuwni	mbaar	kàsáŋgàl	àttál	tuur	ɪssʌl	mɪndɪrsɪk	mbakɪt	kʌdai	ituk
Mimi Gaudefroy	deg	mel	kol	mir	kulsi	tulgu	rom	šio	ri	mik
Mimi Nachtigal	ulun	soen	zalkun	kindoi	raikun	šaara	sarkai	algun	au	saya
**Songhai
!Songhai	fo	hinka	hinja	taaci	gu	iddu	iyye	yaaha	yagga	woy
…Zarma	afo	ihinka	ihinza	itaci	iggu	iddu	iyye	ahaku	iyegga	iwey
…Dendi	fɔ́	híŋkà	hínzà	táátyí	ìggú	ìddú	ìyéé	ìyààkú	ìggá	wéỳ
**Fur
Fur	tɔk	awu	iis	ɔngal	ɔz	ɔzundik	saabi	taman	tise	weyɛ

*Kordofanian
**Kadugli
Miri	ńōŋɔţɔ̄́k	gɛra	kez̯ɔ̄́na	kigisɔ	kiòmmu	[5] [1]	[5] gɛrắ	kandana nagɔ	([8]) kafọ [1]	kelā́na
Kadugli	ŋɔ̂tɔ̀k	ɛ̄́ra	ādā́na’	ì´ fisɔ	udúmmu	ndánanɔ¯´ gɔ	iśā́nta	ate9mì´ isō	udumtíšta	alā́na’
Katcha	ŋgɔtɔ	ɛra	idhɔna	igizo	idhumu	ofunu [1]	ofun(u) [2]	ofun(u) [3]	ofun [4]	adobaga
Krongo	t-yúŋwá	t-yáaryà	t-yóotòonò	t-yóocìisò	àrwátìnìisò	àttì kí-tì nyúŋwá	àttì kí-tì nyáaryà	àttì kí-tì nyóotòonò	àttì kí-tì nyóocìisò	àttì kí-tì nárwátìnìisò
Tumtum	nīŋoŋi	kera	jōdǒna	kigiso	kamini	atěkāden [1]	atěkāden nera	atěkāden [3]	atěkāden ŋisim	āŋoto lo lūli
**Kordofanian proper
*3Katla
Katla	t̯ẹ̀t̯ák	sẹ̀k	hāθd	agắla̯m	jěgwūlẹ́n	djoltẹ́n	djolēk	t̯aŋgẹ̆́l	djalbatẹ́n	rākwĕ́s
Tima	atị̆́n	ẹ̀hẹ̀k	ẹ̀hǒát	ehắla̯m	ẹdù´ lĭn	è. ntăŋgădăkọ̆lŏ́́‘	ẹ̆ntắti̯ŋěl	ẹ̆ntắŋěrĕ́z̯	ẹ̆ntắhědăkŭ́n	hědăkŭ́n
*3Heiban
Ko	t̯ákkan	ácćέrɔ	ád̯á gáágán	t̯ɔ́wáɽŋɔ	t̯ɔ́t̯t̯úí	át̯t̯úi t̯abur láákan	át̯t̯úi t̯abur láácćέrɔ	át̯t̯úi t̯abur láád5á gáágán	át̯t̯úi  t̯aawáɽŋɔ	áɗúí
Warnang	ŋút̯t̯ɔ	ŋírcaccîn								
Rere (Koalib)	kwʌ́ttɛ	kúúɽan	t̯ɔ´ɔ́ɽɔl	kɔ́ɽɔ́ŋan	t̯úðɔ́ni	ñ́έrlɛl	ləβɔkúrɛ̂ñ	ləβɔgúppa	kúnat̯urri	rri
Utoro	gwɛɛdɔŋ	gutʌn	t̯5́έɽɛl	kwɔɽɔŋ	t̯ɔ´ɔ́d̯ánɛ	ñírɛl	kwɔɽɔ́ŋ t5ɛɽɛl	d̯úbáŋ	t̯ɔ´ɔ́d̯áńέ gwɔɽɔŋ	dí
Logol	gwát̯t̯ɛ	rááb	t̯ííɽil	kwárŋɔ	túdíní	ñ́έrlil	guɽá t̯ííɽil	dúúfɔŋ	t5anná kwárŋɔ	kəɽɛgát̯t̯ɛ
Ebang (Heiban)	gwɛtipɔ	ram	t̯íril	kɔ́rŋɔ	t̯úd̯ə́na	ñ́έril	kɔ́rat̯íril	d̯úbáŋ	t̯úd̯ə́na kɔrŋɔ	díɛ
Laru	gwɛttɛ	rɔ́m	t̯ɛɽil	kɔɽɔŋɔ	t̯úd̯iní	ñ́έrlɛl	kɔɽát̯ɛɽil	dúúba	t̯úd̯iní kɔɽɔŋ	dí
Shirumba (Shwai)	it̯t̯íβɔ́	ít̯t̯ia	gínńέ	wat̯t̯ɔ	ðinńέ	ñɛrɛɽɛl	wat̯t̯ágínńέ	dúúβá	wat̯t̯áðinńέ	rwíñ
Tiro	kɛnnɛ	kɽ̀can	kɽ̀cin	maaldʊ	ðέέnɛ	lɽ̀cíɽcin	maaldʊ́ kɽ̀cin	ɔ́bbɔ	[5] maaldu	ʊ́rrí
Moro	kʊntʊ	ndíccaan	ndijín	maarldɔ̯áán	ðέέnaŋ	[5] náŋáƚḿέñ́έ gánnaŋ	[5] náŋáƚḿέñ́έ gáɽijan	[5] náŋáƚḿέñ́έ gáɽijín	[5] náŋáƚḿέñ́έ maarldɔ̯an	rɛɛθ
*3Talodi
Lafofa	tleidi	padɛrin	pata:dɪn	ke:ka	liəgum	tledile dile do	bədɛrele dile do	gəldiəgʊmbədarəle dile to	kekaleiti leito	tiəɽum
Tegem	tĺέɛdi	pad̯έέriŋ	padaaiŋ	kɛ̂kká	kilíɛgúm	tĺέɛtí ĺέt̯ílɛt̯	[5][2] ĺέt̯ílɛt̯	[5][3] lít̯ílit	[5][4] lít̯ílit̯	t̯ɛɛrum
Nding	-állâŋ	-έttâ	t̯-at̯t̯ák	-ib̥b̥í̄ik	ciβiñ cállâŋ	[5] ná ŋállâŋ	[5] ná [2]	[5] ná [3][5] ná [4]	¯íβá ¯ʊ̂k
Jomang (Talodi)	y-íllik	y-ílɽák	y-ídá̯k							
Tocho	-úlluk	-ɛɛɽak	m-́έt̯t̯ák	m-ɔɽaandɔ	m-ɔkúnjuruk	bat̯t̯áβát5ak	mɛɽɛk mɔɽandɔ mɛt̯t̯ák	mɛɽ bɽandɔ́ bɽandɔ	mɛɽɛk mɔɽandɔ a mɔkunjuruk	át̯t̯u
Ngile	y-ɪɪlɪ	-έέɽa	y-ɪ́t̯t̯äk	yawuɽándɔ́	sú siili	táíyɪɪlɪ	táíyέέɽa	táíyit̯t̯äk	táí[4]́	nɛǵέmbəɽa
Dengebu (Dagik)	-έllu	-έέɽá	y-ɪ́t̯t̯ák	b•ə́ɽándɔ	tswíí tśέllu					
*3Rashad
Tegali	ĭndă	ǒrkŏ́́	ndětắ	ā́rĕ́m	ŭ́mma	ńĕ́rẹ̆l	ummarkŏ́́	dubbá	funusā́n	fuŋgn
Tagoi	yẹ̀ndá	yikok	yitắ	yāre̯m	yḗre̯m	ńērẹ̆y	ọ̆m-mărgŏ́́k	tupa	kọmi̯n-  ăħắn	kọ̄́měn

*Khoisan
Hadza	itχ́ ameya	piyepi	sámakapi	bunepi	asupi					
Sandawe	ts’exe	kiso-x	somki-x	haka-x	kwaʔana	[5] danda ts’ex	[5]danda [2]	[5] danda [3]	[5] danda [4]	kom
**Kwadi-Khoe
Nama	/úí	/ám	!noná	hàká	kóro	!naní	huu	//xáísá	kxòese	tìsí
Korana (!Ora)	|ui	|am	!nona	haka	kora					
Dama	≠kariga ≠ũnib	≠gao mãb	//ẽib !gãb	//naidab	khausa //gorob					
Xiri	/úí	/ám	!nòná	hàká	kóro					
Hai.n//um	čin #é	či dzá	čin láni		lgau	lgau #eissen
**Tshu-Khwe				
G//abake	kwie	/kame	ngonawe	jubesani	e chowe					
Xû (Kxoe)	/gú̯iχa	//gam	/nōănā							
G//ana	/wi	/ám	ng(!)ona	/aṁ/amchira						
G/wi	/wi	/ám	ng!ona	/aṁ/amchira	
**Tuu					
!Xóõ	≠’ûã	≠nûm	kâ ||âe							
Nǀuu	ǁʔoe	ǃʔuu	ŋǃona
ǂUngkue	ʾọē	ǃʾū	ǃnona	
//Ng.!’e	||kwe	!ku	!nona							
N/nuki	||koe	|?u	!nona							
//Xekwi	||ka:	||ku								
+/Xam	|koai	!ku:	!nwonna	|ku					
Hietso	kwi	|kam-nye	ngonawe							
≠’Oxoku	|kui	|kam	!nona							
Nharo	/kúí	/kâm	n!óná	hàkà	koro	n!ání	hõ`õ̀	//kaisa	kuesi	disi
**Kx’a
!Kung (!Xu~)	r|e’e	tsã	n!eni							
≠Au.//eî	|ne	tsa	!nanni	||kai						
Zhu|’hõasi	n|è’e̍	-tsa̍	n!ànì	tsánkútsán						
ǂHȍã	mʘnú	ʘkoa	qaẽ	qàa
Sàsí 	mʘnú	ʘkoa	qaĩ	qàa 

#niger
*Niger-Congo
**Mande
*3Bobo-Fing
Sya	tala	pila	saa	nã	ko	ko-nara	ko-pla	koro-saa	koro-nõ	fũ
*3Northern
Soninke	baane	fillo	sikko	naxato	karago	tunmu	nyeru	segu	kabu	tanmu
Bozo	sanna	tenne	sike	natã	kuwõ	tummi	yeni	seki	kapi	temi
Susu	keren	firin· 	sakhan	nani	suli	seni	solofere	solo masakhan	solo manani	fu
Yalunka	keden	firin	saxan	nanin	sulun	woro	woroŋla	sagiŋ	konondo	taŋ
Ligbi	die	fala	segba	nani	soro	mworo	mafala	masegba	manani	tã
Numu (Huela)	díén	fàlà	sègbá	náánè	sóólò	mɔ̀ɔ̀dó	màúlà	máségbá	màdááné	táàn
Kono	njirin· 	fela	sawa	nani	dulu	oro	ofela	sei	kononto	tan
Vai	lɔ̀ndɔ́	fè’á	sàkpá	náánì	sóó’ú	sôŋ lɔ̀ndɔ́ 	sôŋ fè’á	sôŋ sàkpá	sôŋ náánì	tâŋ
Mandinka	kiliŋ	fùla	sàba	naani	luulu	wooro	worowula	sayi	kònonto	taŋ
Xasonke	xelĩ	fila	saba	naani	luuli	wooro	worovila	seegi	xononto	tãn
!Malinke (W Maninkakan)	kíling	fùla	sàba	náani	lúulu	wóoro	woorowula	seyi	kònonto	táng
!Bambara (Bamanankan)	kelen	fila	saba	naani	duuru	wòoro	wolonfla	segi	kònōntò	tan
!Dyula	kélen	flà	sàba	náani	lóoru	wɔ́ɔrɔ	wólonflà	séegi	kɔ̀nɔntɔ	tán
*3Southwestern
Loko	ila	fele	cawa	naai	ndɔu	ngohita	ngɔfɛla	ngɔsaakba	karaabu	kapuu
Loma	gla	felego̱	saago	nane	doluo	doseta	dofera	dosawa	ta’u	pu
Kpelle	taaŋ	felɛ	saba	naaŋ	lɔlu	lɔl maida	lɔl mai felɛ	lɔl mai saba	lɔl mai naaŋ	pu
!Mende	yelá	felé	sawá	náâni	lɔ̂ɔ̂lu	ẃέita	wɔ́fela	wáyâkpa	tálu	puú
Bandi	hita	fele	sawa	nani	do̱lu	wo̱ita	ngo̱fera	ngo̱hakpa	tau	pu
*3Southern-Eastern 
Mano	do	pile	yaka	izye	solu	sora-do	sora-pire	sora-aka	sora-izye	bu
Dan	do	plὲ	jáà ga	jîsiʌ	sɔ́ɔ́ɗú	slấdo	slấplὲ	slǽæ̂ ga	séîsiʌ	gɔ́ɔ̂ do
Kweni (Guro)	dʊ	fíé	yaa	zìɛ̃	sɔ́rú	süɛdʊ	sɔrafíé	sɔraa	sɔrazìɛ̃ 	vu
…Beng	do	plaŋ	ŋaŋ	siéŋ	sɔ́ŋ	sɔ́do	sɔ́pla	sɔ́wa	sisi	ebu
…Gbin (Gagu)	do	paa	nga	sye	soo	soru-do	sosowa	kyenze	sisi	bu
Mwa	du	ple	yaka	izye	suo	sura-du	sura-pere	sura-a	sura-izye	fu
Nwa (Wan)	do	pilɔŋ	ã́	siiyá	sɔ̀ɔ̀lú	wã́ã́ŋ́	séa ã́ 	séŋ́ yãŋ́ 	sɔlá siyá	sɔ́ŋ́ yɔlú
Tura	dō	pììlɛ̄	yàkā	yìsɛ̄	sóólú	sáàdō	sáàpììlɛ̄	sáàkā	sɔ́ìsɛ	buu
*3Eastern 
Bisa	diin	piiya	kaaku	si	soor	sɔddi	saapra	siinya	neefu	bu
Busa	ḍó	flā	áhɔ̃́ 	síhɔ̃́	sɔ́ɔro	sûḍó	sûfla	sóràhɔ̃́	kéndòkúli	kúli
Samo Toma	go	pa	so	si	soro	sɔrɔ	soba	kibsi	manangoro	fu
…Sembla (Seeku)	sōēn	fí	suὲ	nàa	nō	tsìin	nyēen	kàa	kòomēn	tó
**West Atlantic
*3Bijago
Bijago (Ankaras)	modige	mundsuwe	munyogho	wagene	modewikogho	namudughe	namudsuwe	namuyogho	namu-agan	woruãgo
*3Northern
*4Senegal
!Fulani (Fula, Pulaar)	go’o	ɗiɗ-	tat-	nay-	jow-	joweego’o	joweeɗiɗ-	joweetat-	joweenay-	sappo
…Maasina	go’o	ɗiɗi	tati	nayi	joyi	jeegon	jeɗɗi	jetti	jeenayi	sappo
Serer	lɛng	ɗik	tadik	naxik	betik	betu fo [1]	betu fo [2]	betu fo [3]	betu fo nāik	xarbaxay
!Wolof	benna	ñaar	ñetta	ñenent	juróom	juróom benna	juróom ñaar	juróom ñetta	juróom ñenent	fukka
*4Cangin
Falor (Palor)	yʊ̈nɔ	ana	eyě	enil	ip	poʊ̈nɔ	pana	peyě	paynil	sab. ɔ
Lehar	yin̄ɔ	kanak	kahay	nikis	yɛtus	mɛ̄nɔ	na-kanák	na-kāhay	na-nikis	ɗankia
Ndut	yinə	aṇa	eye	inir	ẹp	pʉnə	pāna	pɛ̄	paylin	saḅɔ
Non	w-ɛnɔ	k-anak	k-ahay	nigis	yədus	nɛ̄-nɔ	nɛ-kanak	nɛ-kahay	nɛ-nigis	ndankɛ
Safan	yinɔr	kanak	kahay	nikis	yátus	yɛs na inɔr	yɛs na kanak	yɛs na kahay	yɛs na nikis	ndankiah
*4Bak
Balant	fɔɔdn	ksebm	khabm	ktahəla	kcef	[5] kə [1]	[5] kə [2]	[5] kə [3]	[5] kə [4]	fcef meen
Ganja	wɔ́dā	seebēe	yaabīi	tahlā	jéef	fáaj	fāaj ngə [1]	-tāntahlā	fáa mɛ̄	jínmīnn
Mankanya	-lolan	-ƚöb	-uadʲenč	-baakr	ka-ñeen	paadʲ	paadʲ na -lolan	bakren	ka-ñeen ka-loŋ	i-ñeen
Manjaku	-lólõ	-tab	-uádjãt	-bákre	-kañã	pádje	pádje na -lõ	kôç	kôç na -lõ	ũtádja
Papel	puloŋ	ngepugus	ngadsint	ngebakr	kinyene	pads	dsand	bakari		disinyane
Bayot	ʔɛndon	ʔiɾigəʔ	ʔifi:giʔ	ʔiβeiʔ	ʔɔɾ̘ɔʔ					
Karon	jonol	isɕiɕipəkh	ɕɪhəjil	ɕɪpäkil	ɪɕäkʰ					
Kwatay	ʔifɛnɛŋ	kusubäʔ	kihɤiɟiʔ	kibäkir	hutɔk				hutɔknikibäkiɾ	
Diola	yəkon	sigaba	sifeegir	sibaakir	futɔk	futɔk di [1]	futɔk di [2]	futɔk di [3]	futɔk di [4]	uñɛn
Gusilay	jänor	suɾubɜʔ	sifɤɟiɾ	sibä:giɾ	futokh				futoknisibági	
*4E Senegal-Guinea-Bissau
Badyara (Pajade)	pakã	māe	macao	mane	kobəda	[5] nka [1]	[5]nka [2]	[5]nka [3]	[5]nka [4]	papo
Banyun	nonduk	hanak	halal	harenek	motokila	kilaŋguduk	kilaganak	kilagalal	kilagarenek	halak
Bassari	-mât	-xí	-sàs	-nàx	-ndyɔ̀	-ndʸɔ̀ ng ́έ-mât 	[5] ng [2]	[5] ng [3]	[5] ng [4]	e-pòx
Bedik	-rīyè	-hì	-sás	máhālā	-dyó	mo-dʸó ng-iyè	[5] ng-[2]	[5] ng-[3]	[5] ng-[4]	́έ-pɔ́
Biafada	nnəmma	bihe	bijo	bənihi	gəbəda	mpaaji	[6] ŋga nyi	wose	liberebo	bappo 
Kasanga	-ɛɛna		-ar	sanna	iuroog			g/sansanna		ŋaroog
Kobiana	hee		-teeh	sannaŋ	juroog	[5] ŋga [1]	[6] ŋga kunuŋ	[4] ŋga [4]	[9] ŋga kunuŋ	
Konyagi (Wamei)	-ryǽw̃ 	-xí	-ræ̀r	-læ̀x	-mbʌ́ɗ	[5] g [1] 	[5] g [2]	[5] g [3]	[5] g [4]	ì-pʌ̀xʷ
*4Mbulungish-Nalu 
Mbulungish	kiben	sidi	sitet	sinẽ	siso	sakben	sakdi	saktet	saneŋ	atele
Nalu	-dendeg	-bele	-at	-nam	-tedũ	tedu-te-dendeg	tedu-te-bele	tedu-te-pat	tedu-te-binam	tebele
*3Southern 
Limba	funti	tai	tr’atr’at	tanno	taso̱ hi	taso̱hunte	tasontai	tasontr’atr’at	tasontano	ko̱f
Gola	gun	tie	tae	tina	nono	diegun	detie	detae	detina	zia
Baga Binari	pin	pā́ren·	pásās	pā́n·ɛre	tsámat	tsamáterkín	depéran·	desā́s	depā́nɛre	tsɔ̄́ fats
Landuma	tin	marã	masas	mãkele	t’amat	t’ãtin	t’ãtumarã	t’ãtumasas	t’ãtumakele	pu
!Temne	-in	-rəŋ	-sàs	p-àŋlὲ	tàmath	dùkin	dὲrəŋ	dὲsàs	dὲŋàŋlὲ	tɔ̀fɔt
Bom	mɔ̀ɣ	bâ	táát	kèɣ	tàn	tòfáá	sààmbà	fáámá	bólámɔ̄ɣ	ìwùm
N Bullom (Mmani)	m̄ul	tɪŋ	ra	ñɔl	m̄ən	mən-bul	mənə-tɔŋ	mənə-ra	mən-ñɔl	wāŋ
S Bullom (Sherbro)	bul	tɪŋ	ræ	hyɔl	mɛn	mɛn-bul	mɛn-tɪŋ	mɛn-ra	mɛn-hyɔl	wāŋ
!Kisi	-pilɛ	-mun	-ña	-holu	-ŋwenu	-ŋwom-pum	-ŋwom–mew	-ŋwom-maa	-ŋwom-maholu	tɔ
Krim	yìmɔ	yìɣɪn	yìɣa	yìhìɔ́n	yìnwɛn	nwɛn-mɔ	nwɛn-ɣɪn	nwɛn-ɣa	nwɛn-hìɔ́n	wāŋ
**North Central 
*3Kru
Aizi	mũmɔ̃	iši	ita	jeûl	jugbo	fɔ	friši	patɛ	fi	bɔ
Kuwaa	dee	sɔ̃ɔ̃	tãã̀ 	ñìjὲ	wààjò	folὲ	kɔ̃ lɔ̃ 	kwatãã̀ 	kõjĩ̀jɛ̃̀ 	kuwa
Seme (Siamou)	dyɔ	nĩ	tyar	yŭro	kwẽ	kpaa	kyii	prɛ	kal	fu
*4Eastern
Bakwe	lo	so	ta	hyĩ	hwu	hwukrolo	hwuso	hwuta	wunyĩ	epu
Wané	lo	so	ta	hyĩ	hwu	hwukrolo	hwuso	wuta	wunyĩ	ebu
!Bete Guiberoua	ɓʊ̀lʊ̀	sɔ́	tā	mʊ̀ʌ̀nā	n̄gbí	n̄gbʊ̍pʊ̍lʊ̍	n̄gbıˈsó	gbʊ̀ʌ́tā	n̄gbi' [4]	kʊ̄gbʌ̍
…Daloa	ɓʊ̀lʊ̀	so̍	tá	mʊ̀nà	n' gbí	ńgbʊ́pʊ́lʊ́	ńgbíso̍	ńgbɔ̍tá	ńgbí[4]	kúgbíá
Godie	ɓo²lo¹	sɔɔ¹	taa²	mʊʊ³nʌ²	ʌ̃³gbɪ-²	[5] plɪ-²	ʌ̃³gbɔɔ²³sɔ¹	ʌ̃³gbaa²³tʌ²	pɛɛ³nʌ²	kʊ¹gbʌ²
Dida Vata	Blɔ̀	sɔ̍	tā	mʊ̀ɔ̀nā	gbıˈ	gbıˈflɔ́	gbʊ̀ɔ́sɔ́	gbɔ̍ fɔ́ta̍	ēnūgbíènō	kʊ́gbá
…Yocoboué 	mblò	mɔ̀sɔ́	mɔ̀tā	mɔ̀ɔ̀nā	ǹgbī	ǹgbʊfřʊ	ǹgbɔ̀ɔ́sɔ́	ǹgbátā	ǹvɔ̀ɔ̀nā	kʊ́gbā
…Neyo	ɓōló	sɔ́	tāā	mɔ̀nā	gbɪ́	[5]flɔ́	gbásɔ́	gbátā	fɛ̄nā	kʊ́gbá
…Kodia	bolõ	so	ta	mona	ngbe	ngbeblo	ngbaso	nbata	pena	koba
*5Western
Basa	dòò	sɔ̃	tã	hĩiñɛ	hm̀m̀	bedo	besã	beta	behyĩ	blabwe
Dewoin	gbò	sɔ̃	tã̀	ñìὲ	m̀m̄	mὲlegbō	mὲlēslɔ̃̀ 	mὲlēã́ 	mὲle̍ñìɛ	èvù
Gbe	do	sõ	tã	hyĩ	hm	hmledo	hmleso	hmletã	hmlehyĩ	belabue
Oubi	dō	hw´˜ 	tã́	h´˜ 	gbə̀	hṹ dò	hṹ sɔ́	mɛra	ḿέñὲ	pue
KTJ	do	hwĩ	ta	hã	hũ	wuno-do	wuno-[2]	menehĩ	iledo	po
Tepowi (Kruman)	do²	ho̧¹	ta²	hɛ̧³	Mm²¹	hwono³	nɛpata	nɛpaho̧ 	sɛrɛdo	pu³
Grebo	dȯ	sɔ̃	tã	hɛ̃	hmu	hmunɛdo	hmunɛsɔ̃	m’leta	sīe̍dō	pūnɔ́dō
Kru (Klao)	dòò	sʊ̃́ 	tã¯ã¯ 	ñĩὲ	mùù	ŋmìὲdò	ŋmìὲsɔ̃́	ŋmìὲt㯠	sɛpáádō	pūɛ̄
Konobo (E Krahn)	dʊ		lãã	ñiɛ	mm		mɛɛɔ̃	mɛla		buwɛ
Guere (S. We)	dòò	sɔ̃̍ɔ̃̍ 	tã¯ã¯ 	ñīɛ̄	m̄ḿ	mɛ̃̄ ɛ̃́´õ¯ 	mɛ̃ñ sɔ˜' 	mɛ˜¯ã́	mɛ̃ñ́ɛ˜' 	bùùè
Nyabwa	dʊ̀	sɔ̃́ 	t㯠	ñīɛ̄	mùu̍	mɛ̃ɛ' lʊ̀	mɛ̃ɛ' sɔ˜¯ 	mɛ̃ɛ' t㯠	mɛ nīɛ̄	bùè
Wobé	to⁴o⁵	sɔ̃ɔ̃²	tãã̧³	nyɛ̧³	ṃ⁴ṃ2	mɛ⁴ɛ1o⁴	mɛ⁴¹sɔ̃²	mɛ⁴¹na³	me⁴1nyɛ³	puue⁴
*3Dogon
Jamsay	túrú	lɛ̌y	tǎ:n	nǎyⁿ	nǔ:yⁿ	kúróy	sûyⁿ	gá:rà	lá:rúwà	pɛ́rú
Toro Tegu	túrú	lěy	tà:lí	nǎyⁿ	nǔ:yⁿ	kúréy	sóyⁿ	gá:rà	lá:rà	pɛ́:rú
Togo Kan	túrú 	lɔ́y	tà:nú	nǎyⁿ	núnɛ́:	kúré:	sɔ̂:	sìlâ:	tùwâ:	pɛ̀rú
Tomo Kan	cí:	lwɛ́	tà:ndí	ná:	nùnà	kúlé	sɔ́:	sílá	twá:	pyɛ́w
Tiranige (Duleri)	tò:mà:	nì:ŋgà	tá:ndí	cɛ̀:jɔ̀	nú:	kùlèyⁿ	sɔ́:y	sé:lé	tó:wá	pìyɔ̀lù
Mombo Songho	tí:tà	nɛ́:ŋgá	tá:ndì	kɛ́:jɔ́	nó:mù	kúléyⁿ	sɔ́:lì	sé:lè	tó:wà	pɛ́:lú
Penange	tè:dà	né:ŋgá	tà:ndì	kɛ́:jɔ́	nɔ̀:m	kúlé:ní	sɔ̀:lì	sé:lé	tò:wà	pɛ́:lú
Bunoge (Budu)	tó:lè	ǹ-dé:gà	tá:ndù	nê:wⁿ	nɔ́:mɔ̀	kúléwⁿ	sɔ́:wⁿ	sé:léⁿ	tó:wà	kóbéⁿ
Najamba	kúndú	nô:y	tà:ndî:	kɛ́:jɛ̀y	nùmî:	kúlèy	swɛ̂y	sá:glì:	twây	píyɛ́lì
Toro So	túru	lὲy	tà:nu	này	nùmɔnɔ	kúloy	sɔ̀y	gágara	tùɔ	ṕέlu
Tommo So	tíí	néé	tààndú	nǎy	ǹnɔ́	kúlóy	sɔ́y	gágírà	túwwɔ́	pɛ́lu
Yanda	tùmá:	yè-nɔ́:	yè-tá:ndù	yè-cɛ́zɔ́	yè-nûm	yè-kúlé	yè-swɛ́:	yè-sá:gè	yè-twâ:	yè-pîyél
Nanga	tùmâ	bú-wǒy	tà:ndǐ:	nɔ̌yⁿ	nìmǐ:	kúrê	súyɛ̂	gá:rɛ̀	tè:sǐ:	pɛ́:rù
Bankan Tey	tùmá:	yǒy	tà:ní	nìŋŋěyⁿ	nùmmù̌yⁿ	kúròy	síyⁿɔ̀yⁿ	gá:rày	tè:súm	pɛ́:rú
Ben Tey	tùwⁿɔ́	yěy	tà:nú	nǐ:yⁿ	nùmǔyⁿ	kúròy	súyⁿɔ̀yⁿ	gá:rày	tè:sǐm	pɛ́rú
Tebul Ure	tí:-rú	lé:-rú	tà:ndú	kɛ́dɛ́	nǔm	kúlé	sɔ́	gà-gárà	[8]-bà	pɛ́lú

*3Gur (Voltaic)
*4Bariba
Bariba (Bargu)	tiya	yìru	yìtaa	nnɛ	nnɔbu	nɔbatiya	nɔbayiru	nɔbayitaa	nɔbannɛ	wakuru
*4Kulango-Lorhon
Kulango	taa	bila	sã	nã	to	torofiri-ta	torofiri-nyõ	torofiri-sã	torofiri-nã	nunnu
Lorhon (Tèèn)	tánɪ	njo:r̃	sã:r̃	na	tɔ	tɔ’tánɪ	tɔ’njo:r̃	tɔ’sã:r̃	’támbal	’gbɔ́ruwɔ
*4Senufo-Tusya
Toussian)	nankɛ	nini	tãna	nyea	kola	kenugu	kwɛni	kwɛntã	kweryã	gbam
Senari	nenkẽ	šüni	tãre	šikyɛr	kaguro	gbani	gbarsüni	kezɛme	nenkœnnaʔ	kɛ
Nafana (Palera)	nunu	shiin	taarɛ	jijirɛ	kunɔ	kɔɔnanu	kɔɔnashin	kɔɔnatarɛ	kɔɔnajirɛ	kɛ
Palaka	wunigbã	wushyĩ	wutãre	wurik yere	wapa	wokoronu	wokoro-shyĩ	wokoro-tãre	wokoro-kyere	okere
Karaboro	nōni	šin	tār	tihyɛr	bwɔ	klɔn	klɔšin	kɔ-tar	wodefir	sinkil
Viemo	duunde	niini	saasi	juumi	kwɛge	kõnuura	kõniise	juumicɔ niini	kõmedifɛrɔ	koomo
Wara	puwo	bo	tĩ´ 	naaso	susu	sinepo	sineto	sintĩ	sinnaaso	kãsá
Natioro	puwolo	indi	tã	naa	susu	zaba	tendi	nãganãga	kawom	pua
Suppire	nìŋkìn	shùùnnì	tàànrè	sìcyὲὲrè	kaŋkuro	baa-nì	baa-shùùnnì	baa-tàànrè	baa-rìcyὲὲrè	kɛ
Mianka (Mamara)	nini	šyũni	tãre	šišyɛrɛ	kaguro	gbani	gbaršyũ	id gbatãre	gbaršišyɛrɛ	kɛ
Dyimini 	nugbã	shyĩ	tãre	tigyere	kãguru go	korholo-nu	korho-shyĩ	korho-tãre	korho-gyere	ke
Tagbana	nono	shĩ	tãrã	tikyere	kõgunõ	nulu	nashĩ	natãre	nakyere	ke
*4Central
*5Kurumfe-Oti-Volta
Kurumfe	ndom	ɪhĩĩ	ɪtãã	ɪnãã	ɪnɔm	ɪhʊrʊ	ɪpE˜ɛ̃	ɪtɔɔ	ɪfa	fɪ
Bwamu	dòn	ñún	tĩ¯ n	nāà	hònú	hèzĩ` n	hē¯ūn	hètĩ¯ n	dènú	pírù
*6Buli-Koma
Buli	wanyi	baye	bata	banaansi	banu	bayuebi	bayuepoi	naaning	neuk	num
*6E Oti-Volta
Bieri	calem			na:s	num	hãdoa			ẃέy	pwig
Wama	ǹyōn	ǹyɛ̃nnī	ǹtáārī	nàāsì	nùn	kpānàn	bērén	nɛ˜¯ í	wɛ̄í	píīkā
Tayari (Nateni)	macõ		-ta:r	nahe	nun	kwɛ	yɛhi		wɛy	pita
Tamari	lemu	len	tãti	naa	num	kwa	yege	nni	nwɛ	ya piita
*6W Oti-Volta
Notre (Boulba)	yombo		-tã	nna:si	nnu	npway		ni:	nwa	pia
Gurenne	-yemena	-yi	-ta	-naase	-nuu	-yoobe	-yopoe	-nii	-wæ	
Frafra	yenɛ	yi’i	ta’an	naahe	nuu	yoobe	yopoe	nii	wae	pia
!Mossi (More)	iémbō	iī:bú	tã̀:bō	nā:sē	nū:	iō:bē	iō:pūè	nī:	uē:	pí:gá
Dagaare (Dagara)	bòn yéní	-yé	-tà	-nádɪ	-nù	-yʊ̀ɔ́	-yʊ̀ɔ́pṍɪ̃́ 	-nìì	-wáɪ̀	píé
Kusal	adakɔ̃	ayi	atã	anaasɪ	anu	ayɔɔbʊk	ayɔpɔɪ	anii	awaɪ	pii
Nabte	ayeni		-ta	anase	anu:				awai	pu
Talne	ayen			anas	anu				awai	pig
Mampruli	n-dam	-yi	-ta	-naa-si	-nu	yoobu	yopoi	-nii	-wee	pii-a
Dagbani (Dagomba)	ndam	-yi	-ta	-nahi	-nu	-yobu	-yopoỹ 	-nii	-wey	-pia
Hanga	yinni	ayi	ata	anaasi	anu	ayoobu	ayapoi	anii	awai	piiya
*6Gurma-Yom 
Kasele	m’ba	nle	nta:	nɪna:	nŋmo	nloobe	nlole	ŋnyii	nẃέ	pwi
Basari (Ntcham)	-bɔ́	-lí	-ta	-nàà	-ŋmòò	-lùù	-ʔlùlí	-nìì	-wɔ́	ʔsààláá
Konkomba	nba	nlè	ntā	n’nà	nŋmɔ̀	nlu	nlɔlē	n’nein	n wei	kipwi
Dye	sõ			nâ	imu			ni:	iwɛ	pik
Gangam	nɪ̀lὲ	nìlé	nìtá	nnà	ńnù	nɪ́lúwò	nɪ̀lélé	nnî:	nɪ̀wὲ	píl
…Gando	ba	i lɛ	i ta	i nâ	i mu	i lob	i lolɛ	i nii	i wɛ	pik
Gurma	n lè	nlé	nta	nna	nmu	nluoba	n lele	nni	n-ya	ka piga
Moba	yèn	ŋánlé	ŋánta	ŋáná	ŋámù	ŋánlwɔ́b’	ŋánlûlî	ŋáni:´ 	ŋányɛ̄	pík
Yom (Pila)	nyìmə́m̀	mìlî	mə̄tá	mə́nîə̄sə̄	mə̀nɔ̀	mə̀lòò	məli	mə̀lə́kpāsā	nyiɣə̀mkpáśɣá	sēɣā
Naudem	mìj́έn	mìrɛ̂ʔ	mìtǎʔ	mìná:	mìnù:	mìrò:ndé	mìlìblé	mìnì:ndé	mìwêʔ	kíʔré
*5Doghose-Gurunsi
Doghose	tikpo	inyõ	isãa	inyĩ	iwãa	wãa ne kpo	wãa ne nyõ	wãa ne sãa	wãa ne nyĩ	gbune
Gan (Kaansa)	tigpo	enyo	essã	enye	emwĩ	maŋgpo	manyo	mansã	pogonko	pogo
Kasem	dɪ̀dwǎ	ǹlè	ǹtɔ̀	ǹnā	ǹnū	ǹdʊ̃̃̀̀	m̀pwὲ	nānā	nʊ̌gʊ	fúgə
Nuni	kabala	balya	betwu	banna	banu	baradu	balfa	churi	nua	fih
Lyele	nēdo	bie	bēto	bená	benú	baridó	baripe	nanā	nebo	fige
Siti	bilikpõ	are	shyoro	nãso	nue	nue-mbele	nye-ãre	nye-shyoro	nue-nãso	nãsikye
Winye	-dò	-nὲ	-tɔ̀	-nã́	-ŋwõ̀	-gò	-pyὲ	-pɔ̀ɔ	ƚὲbì	fũ´ 
Sisala	diaŋ	lia	tori	nɛsɛ	nɔŋ	du	pɛ	churi	nibe	fii
Tampulma	bɛgam	alɛ	atʋra	ana:sɛ	anu:					
Vagala	kpe	nɛɛ	horo	naazu	nue	numbɛl	niidaanɛɛ	ŋmantaanaazi	kabɛl	fi
Degha (Mo)	kpe	nĩ	tolo	nãre	nume	mbele	nnĩ	ntolo	nnãre	fi
Kabre	kʊ́Íʊ́m	nàálɛ	nàátozo	nàánásá	nàáníwá	lóÍo	lʊ̀bɛ	lìtozo	nàkʊ	híw
Lamba	kʊ́Íʊ́m	náwʊ́lɛ	nawʊ́sʊ́to	náwúnásá	nínúwá	lóÍo	náwʊ́sínawsʊto	násínásá	nákoye	híkú
Tem	kuÍʋmʋʋ	natɪlɛ	natɪdoozo	natɪnaaza	natʋnʋwa	loÍo	lʋbɛ	lutoozo	keeniire	fuu
Kirma	diɛ	hãy	siɛ	nã	ndi	niediɛ	niehãy	niesɛ	nienã	kyinkyilo
Tyurama (Turka)	dena	hãl	siɛl	nuã	ndi	nanden	nœrœhãl	nœrœsiɛl	densə	nõsõ
Dyan	byel	yenyõ	yetenyi	yenã	dyima	molodũ	molonyõ	molo-tenyi	nenkpoƚtyibre	nenkpo
Lobi	bɪɛl	yẽy˜ ɔ	yẽther	yẽnã	yẽmɔɪ	maadõ	makõỹ ɔʔ	makõther	yʊɔr phebiri	yʊɔr
*3Adamawa-Ubangian 
*4Adamawa
Kam	bɪmbini	ira	tšar	nar	ngwan	džɔʌp	džubira	sal	aŋjeza	buu
Longuda  	nakal	tsə̂r	kẃέ	njîr	nwá	kí-na̍pkẃέ	n̍jír-na̍pkẃέ	njı̍ı̍tə̀n	n̍jír-na̍pnwá	kɔ̀wə̀r
Fali	kpòlò	čúk	tà:n	ná:n	kɛ̃̀řɛ̃̀w	yìrá	jɔ̀rɔ́s	nàn nán	kʌ̀nt́έŋ	rá
*5Waja
Awak	dín	yɔ́rɔ́n	kunúŋ	ńná	twáát	kúún	bə́r	naarə́p	turgúp	kɔ́p
Dadia	wiǹ	yoo	taal	naal	nuu	nukuǹ	nəbəl‘	nááləb	tólkob	kob
Tula	wiǹ	rop	táa	naa	nu	nukuǹ	nibiǹ	náárəp	túrúkup	kwɔp
Waja	gel	rob	kurm	ni	nush	nokono	nipio	wuni	toro	guap
Cham (Dijim-Bwilim)	kwaan	sowo	bwanbí	gwár	nowo	nukún	nyiibi	naaro	wuru-wiin	kpó
*5Chamba
Chamba	wamiti	bara	tērā	nassa	tū́nā	tù´ nī	dutim	dutim kērōrō	kup	kupběri
Donga	nɪŋɪni	jira	tora	nara	nuna	nɔŋgwa	nɔŋsɪnna	daukət	ligɪt	kwop
Wom	nɪŋa	ira	tara	nara	nɔna	nɔngwoi	nɔn ira	fatfat	ja gɪnɪŋa	kop
*5Daka
Taram	noan	bara	tara	nara	tsŋona	kənoan	kɪmbara	dufwo	kpanoan	kum
Dirrim	nuan	bara	tara	nara	toona	tɪni	tum bara	dupo	kpânan	kum
Gandole	nuni	bara	tara	nasa	tuna	tuni	ditim	ditim kərərə	kum	kum kərərə
*5Duru
Doyãyo	gbu¹nu1	eeh¹re¹	taa¹re¹	na²so³	noo³ne²	noon³-gbu¹nu¹	noon³-eeh¹re¹	gẽẽ²se³	naa²nza¹³	kooh²ble³
Duru (Dii)	dáká	īlú	tã́ã́tó	nāātó	nónó	gúu	gūndiam	kāndárū	pa¯u	gú-ndēm
Kolbila	net niắ	ĭnŭ́	tōānŏ́́	naerrě	nŭnŭp	nŭngṓăss	nŭnĭnnū́ 	nuntōānŏ́́	nŭnáerě	kǒ
Kutin (Peere)	déə̀	īrō	tʌ̄ʌ̄ rə̄	nāārō	núúnō	nōndě	děm-ssărắ	dāgŏ́́	pumi	dóm-sārà
Kotopo  	wate	i-tɔ̍	tãto	nàto̍	nu̍ŋ	nùŋdè	dàgò	njã̀dàgò	dὲmsà	fɔ̂p
Sari (Saa)	nāká	-iru	tatu	daru	ssā	gu	kěnăgdaka	dakdaru		
Sewe	gbunnu	ere	taare	naso	noone	non gunu	non ire	non tare	non n’aso	koble
Vere (Mom Jango)	muo	ituko	tariko	nariko	gbanara	bamburo	bantša	samsara	piti muzo	komna
*5Mumuye-Yendang
Mumuye 	goró	zit	tat	dneerò	mààń	màńgoó	náwàtat	náwàdneerò	núkòbmèègo	kop
Gengle	bini	kiri	kasat	kaîjat	kanɔŋ	[5] ti [1]	ɔgan njat ɔgasat	ɔgan njat ɔkanjat	ɔgan njat ɔkanuŋ	kup
Kumba	hundi	tiri	sa:t	na:t	nɔŋ	nogɛndi	nɔŋgitiri	nɔŋgisa:t	nɔŋzinjat	kɔp
Teme	bini	iri	tat	nat	gɪmʌŋ	gadɪbini	gɪnteni	gbɔlana	nokom mʌŋ bini	kop
Waka	bindi	ini	tat	nat	ginʌŋ	gatɪndi	gɪnatini	balanat	mɔkɔrombindi	kop
Yendang	bɪnti	ini	tat	nat	gɪnʌŋ	ga ɪndi	gɪna tini	gbɔlanat	nɔkɔmitat	kop
*5Mbum-Mundang
Galke (Ndai)	mbó	sírà	čāʔā	nàʔà	ndebi	a-čara	námmá	ʔàndòmbò	fwi	dyáma
Mangbai	bǒm	bati	bīssā́	bīnā́	bīsăpĕ́	bīgĭ´ llō	tárnăgā́	fōrnā́	wātsē´rnāfābābṓn	sṓdūm
Pam	bó	gaʔa	sāi	nài	də̄pē	ya	si’da	nɯmma	fo	dyéma
Tupuri	mbéu	sí’dì	sāi	nìŋ	ndēpē	yé			foi	bǒ
Mbum	sóŋ	dóà	mókón	nyàñ	ndìbì	jéì	jí ndôk mókón 	jí ndôk dóà	jí ndôk sóŋ	bòó
Kali (Kare)	mbéu	’dama	sāi	nāʔāi	ndīpī	sara	narsai	namma	foi	’dyáma
Lakka	ben	ssědě	sai	něng	dibi	tatógalo	tóndosai	tondasĕ́de	tondonben	bo
Mundang	vāŋnō	gōá	sāi	nài	dappē	yé	rĭn	náma	fu	jémma
Dama	mbó	gaʔa	sāi	nài	ndepeʔe	a-sara	naresai	anáma	foi	dyéʔma
Mono	nadolme	ga	saï	nai	děpĕ́					
*5Yungur
Libo (Kaan)	wunšat	mə rap	mə tarɪm	mə kurun	mo wɔnɔn	mo wɔnlonu	mo wɔne rap	mo wɔne tarin	mo wɔne kurun	mo kutun
Mboi	fandi	fətši	tâagɪn	kurun	wɔnɔn	mintšɪke	budu	kurunkurun	wɔnakurun	bu
Yungur (Bena)	fini	fɪtə	tâkin	kurun	wɔnun	mɪndike	mbutu	kunkurun	wɔna	bu
Roba	fin	rap	taʕatin	kurun	wɔnɔn	mɪndike	mbutu	kurkurun	wɔna kurun	bu
*5Bambuka
Jen (Dza)	tauŋ	bɔ̂	wata	waŋja	bwahmə	hwi ɪtsuŋ	hwi vjuŋ	hwi ta	hwi nja	wa fwia
Munga (Leelau)	taɪŋ	na io	na tat	nan jia	nahmi	hwi ətšɔŋ	hwi a io	xanja xanja	hwi ɔŋ hwia	fuə
*5Bua 
Bua	gullu	iri	eter· 	ipao	ilor· 	itar	ilwin	tuguna	lolor· 	kumu guli
Bolgo	bara	rete	teri	har	tiso	tipsi	tigren	orhor	diar	do
Day	ngōóng	dīí	tāà	ndāàg	sārì	sārì mɔ̀n	bīñām tāà	pārārā	bór sōng ré ngōóng	(bór sōng)
Koke	barak	lēdi	tēri	hār	tisó	dípsil	tiglén	horhor	jār	dog
Nielim	buru	ndiri	tyeri	niali	muni	taar	loño	toroneni	orasa	bolo
Fanya	lo kulu	liru	taro	naro	luñe	kaba	lune bi liu	ño bele	taba telo	teba
Gula	handay	hori	tar	nay	tiŋ	tiŋa	tiŋŋahori	jagoy	tiŋnay	tari
Kulaal (Gula Iro)	ţóŋ	rɔ̀k	tòòs	nòrõ̀	lú¯	lúénţóŋ	lúérɔ́k	sàkɔ́	sàkɔ́ línnòrõ̀	yíppà
Tunya	siri	ali	ta	na	luñ	tala	lulu	nana	oñri	kudu
*4Ubangian
*5Gbaya-Gbanzili
*6Gbaya
Gbaya	kpɔ́k	yíítoó	taar	náár	mɔɔrɔ́	mɔɔrɔ́-ɗoŋ-kpɔ́k	mɔɔrɔ́-ɗoŋ-[2]	mɔɔrɔ́-ɗoŋ-taar	mɔɔrɔ́-ɗoŋ-náár	ɓú
Ngbaka	kpó	bɔ̀à	tàlὲ	na̍lɛ̍	mɔ̀lɔ̍	gàzὲlὲ	gàzὲlὲ mbè kpó	ŋbὲɗὲɗὲ	mɔ̀lɔ̍ mbè na̍lɛ̍ 	ɓu̍
Manza	kpó	-bòà	tàrὲ	nārɛ̄	mɔ̀rɔ̄					
*6Ngbandi
Ngbandi	kɔi	’śέ	tǎ	siɔ̍	’kɔ̄'	mana̍	mbára	miambe	gúmbaya	suí kɔi
!Sango	ɔ́kɔ	óse	otá	osió	ukú	omaná	mbásámbárá	miombe	ngombáyá	bale ɔ́kɔ
*6Sere
Feroge	níi	cwĩ	tä´ 	ndáa	wi	wínì	wícwì	wïtá	wïndä	kpúu
Indri	’buni	bìsí	bata	banda	vi	vi-ciki-ni	vi-ciki-si	vi-ciki-tá	vi-ciki-nda	dubíe
Ndogo	gbānje	so	táo	náo	vɔ	vɔ-nje-gbanje	vɔ-nje-so	vɔ-nje-táo	vɔ-nje-náo	mū’bi
Tagbu	nje	so	táo	náo	vu’o	vo-mbuti-nje	vo-mbuti-gbosü	vo-mbuti-táo	vo-mbuti-náo	moo’bì
Sere	nje	so	táo	náo	vo	vo-rombi-nje	vo-rombi-gbosü	vo-rombi-táo	vo-rombi-náo	mburu’bì
Bai	pǒk	jitū	tā	nār	mōrǒ	mōro dun pok	moro du jitu	morodum tar	moro dum nār	bua
Viri	ìlá	úkwààrì	ɔ́kɔ́trɔ́	ùkúwöɗi	ìnyí-gìlä	ìnyé-ethelá	ìnyé-éthé-kwàrè	ìnyé-éthé-kɔtrɔ	ìnyé-éthé-ukʊdyi	nyaro
Mangaya	níi	cwĩ	tä´ 	ndä	wi	wínì	wícwì	wïtá	wïndà	kpúu
Togoyo	nini	swī	tá	ndá	vi	vara’	ndak-tā’	saràm’	vɔ-ndā̀ 	dïm
Gbanzili 
Mundu	’böröngbɔ	’bäsu	bata	bala	’buru-vi	moÍiya	lọrọzi	’bajena	mɛnɛwá	njɔkpa
Mayogo	binu	bisi	bata	bala	blufue	madia	mananika	madzina	kudupa-binu	dzupa
Bangba	biri	bosu	bata	bala	morove	malia	marasi	matchina	miniwa	djokwa
Gbanziri	kpoka	bisi	bwota	bwona	vwe	sita	silena	sana	vwe ne bona	njokpwa
Bwaka (Ngbaka Ma’bo)	kpwā	bisi	bata	byana	ve	sita	silănă	sena	vina	njokpwá
Monjombo	kpo	bisi	bala	bāna	vwe	sita	siena	sena	vwena	njokpwa
Baka	gpo’dé	bi’dé	mpata	mpana	poéëh					
Bomasa	bodé	bidé	baïdé	bana	vué					
Bayanga	bodé	bidé	pata	bana	pué	pué momona	[1] [6]	[2] [6]	[3] [6]	pabo
Ngombe	kpóodē	bí.dē	bàtà	bàānā	ɸúè					
Gundi	podé	bidé	baïdé	bana	bué	podé	-bidé	-baïdé	-bana	djocpa
Banda
Banda	bari	biši	beta	banda	míndú	míndu-aman-bari	míndu-aman-biši	míndu-aman-beta	míndu-aman-banda	mʊrófʊ
Langbasi	bàlē	bīšì	vōtà	vòànṍ	mīndû					
Mbanza	bàlē	bīsì	vātà	vànā	mīndú					
Mbanja	bale̍	ɓıˈsi	vɔ̍ta	vana̍	mıˈndú	gazala	[5] maná [1]	ngbeɗeɗe	[8] maná [1]	ɓúfú
Gbi	bàlē	bīšì	vōtà	vànā	mīndû					
Golo	mgbani	biši	beta	banda	zoane	siemgbari	sie-biši	sie-beta	sie-banda	nyifo
Zande
!Zande	sa	ue	biata	biama	bisue	bisue bati sa	bisue bati ue	bisue bati biata	bisue bati biama	báwe
Nzakara	kiri	iyu	ata	öru	išibé	išibé alikíri	išibé aliiyu	išibé aliata	išibé aliö´ ru	ngbó
Barambo	átsi	bwáì	batsì	hą́bwáì	bįnyatsì	[5]-mbùsù-àtsì	[5]-mbùirù-[2]	[5]-mbùirù-[3]	[5]-mbùirù-[4]	bíä´ zalì
Pambia	sóngodò	áváì	wátáì	(h)áváì	boinyatsi	[5]-ngabasibɛ-tsongodo	[5]-ngabasibɛ-vai	[5]-ngabasibɛ-watai	[5]-ngabasibɛ-havai	bezàrí
Amadi (Ma)	átyè	bwáè	bátyì	ą́bwaè	bíyácè	[5]-mbùsà-ácì	[5]-mbùìɽù-bwáè	[5]-mbùìɽù-bá·tyì	[5]-mbùìɽù-ᶠ·bwaè	bíy-ézàlì
**South Central
*3Ijo-Defaka
!Ijo	kɛnɪ́	maamʊ́	tàárʊ	nóín	sɔ́nrɔ́n	sòńdie	sɔ́nɔ́ma	níníni	isé	óí
…Kolokuma	kenis5	mamu1	táru2	nóin2	sóron2	sóndie2	sónoma2	níŋinì4	isé2	ói2
Kalabari	ingeí	maɪ́	tɪ́rέɪ́	íní	sɔ́nɔ́	sóníó	sɔ́nɔ́ma	níne	éséní	óyí
Nembe  	kíòì	mã́ɪ̃̀ 	tàrù	ìnèì	sɔ̀nɔ̀	sòndìò	sɔ̀nɔ́mà	nínèì	ìsẽ̀ĩ̀ 	òjì
*3Western
*4Nyo
*5Yi
Abure	oku	anyõ	nhnga	enã	enu	enkye	enkyõ	mokwe	pwarajhõ	obunõ
Eotile (Beti)	ɪ́kʊ̀	àmɔ̃́ 	àhã́	ã̀nὲ	ànú	àhɪ́ɛ̃́ 	àfà	ànὲmrõ̀ 	brúkú	èdí
!Akan (Twi)	ɛkó	abien’	abiêsá	anán	anúm	asiá	asón	awotwe	akrón	edú
Fante	kor	ebien	ebiasa	anan	enum	esia	esuon	awɔtwe	akron	du
Ashanti	baakṍ 	mmienṹ 	mmiensã́ 	ɛnnã́n	enṹm	ensĩá	ɛnsṍŋ	ɛŋwɔtwé	ɛŋkorṍŋ	edú
Abron	ekõ	enyõ	esã	enã	enũ	ensyĩ	ensõ	mokwe	enkunõ	edu
Baule	kũ	nñɔ̃	nsã	nnã	nnũ	nsyɛ̃	nso	mɔčwɛ	ngwlã	blu
Anyi (Afema)	ὲkʊ̃̀ 	ǹǹÁã̀	ǹǹsà	ǹǹã́ 	ǹǹṹ 	ǹǹsɥíá	ǹǹɥʊ́ʊ̀	mɔ̀čɥέ	ǹg-wã̀ǹnã́	búlú
…Brissa	ɛkõ	ɛnĩaõ	nsã	ɛnã	ɛnʊ	nsĩa	nsõ	mwɔtwe	ŋkona	buru
Chakosi (Anufo)	kũ` 	ñ´ ñò	ńsã̀	ǹná	ǹnú	ǹsɛ̃́ 	ǹsô	mɔ̀cẃέ	ŋ̀gɔ̀ná	búrù
Nzema	ekũ	nwo	nsã	nda	ndu	nsia	nsu	mbotwe	nkonla	ebru
Ahanta	okũ	awõ	asã	alã	enũ	eshẽ	esuã	awotwe	ahãna	bunu
Awutu	kwómjé	ǹñwɔ̃́ 	ɪ̀sã́	ǹná	ǹnũ´ !ũ´ 	isɛ̃́ !´	èsʷɔ̃́ʊ́	ìcwé!é	ìpã́n	í!dû
Chiripong	àkʊ́	ìnyɔ́	ɪ̀-sã́	ɪ̀-nɛ̂	ìnî	ìsĩ´ɛ̃̀ 	ìsúnɔ̍	ìtwî	ɪ̀-kpʊ́nɔ̍	ídû
…Lete (Larteh)	kɔ 51	ñɔ̌55	sã 55	nɛ̃ 51	nũ 51	sĩɛ̃ 51	sũ 55 nɔ̃33	cwi 51	kpũ55 nɔ̃33	du 51
Guang (Gonja)	à-kô	à-nyɔ́	à-sá	à-ná	à-nú	à-shé	à-shúnù	à-bùrùwá	à-kpánà	kù-dú
Nkonya	ɛ-kũ	a-pɔ̃	a-sa	a-nã	a-nũ	a-sie	sienɔ̃	i kwe	kweba	i-Íu
Nchumburu	kɔ	à-ñɔ	à-sa	à-na	à-nú	à-siye	à-sʊnʊ́	à-brùwa	à-kpanɔ	ku-du
Achode (Gikyode)	ò-kṍ	ὲ-nyɔ̃́	ὲ-sá	ὲ-nã́	ὲ-nũ´ 	ὲ-sí’é	sónɔ̃́ 	gὲ-kẃέ	sàŋgó	gú-dú
Anyanga	ò-kṍ	ὲ-nyɔ̃́	ὲ-sá	ὲ-nã́	ì-nũ´ 	ì-sí	sónó	gὲ-kẃέ	sɔ̀ŋó	gú-dú
Krachi	kɔ´ɔ́	ā-nyɔ̃́	ā-śέ	ā-nã́	ā-nũˆ 	ā-síé	ā-sʊ́nɔ̃́	kū-kwé	ā-kpʊ́nɔ̃́ 	kú-dú
*5Central Togo
Adele	eke	enyõ	esie	ena	tõ	koro	koroke	nye	nyeki	fo
Akpafu	ɔ̀ʷɛ̃̍ɛ̃̀ 	inyɔ̱̃ɔ̃̀	ìtὲ	īnāà	īrūù	ìkúɔ̀	ìkɔ̀jέὲ	fràfr´ á nāà	kāī-wɛ̃̍ɛ̃̀ 	īwɔ̍ı̍o̍
Siwu	ɔ̀wɛ̱̃·` 	īnyɔ̄·` 	ìtɛ̄	īnā·` 	ìrū·` 	ìkūɔ̄·` 	kɔ̄džέ·` 	fārāfáná·` 	kàìwɛ̱̃·` 	ìwēō
Buem (Lelemi)	únwí	ínyɔ́	ὲtὲ	íńέ	ɛlɔ́	ὲkú	matὲ	manɛ	lèya líŋwi	lὲvu
Likpe (Sekpele)	ɔ̀ŋẃέ	inwœ̀ 	ǹtše	nnà	ǹnɔ	ǹkwœ	kwansè	m̀flanflà	wɔlɔmbɔ	lὲfosi
Sele	ṑŋʷĩ¯ĩ	bà-ñɔ̄	bà-tìɛ̄	ɔ̄-nã	ɔ̀-nɔ̱̃ɔ̃̀	ò-kúɔ́	ò-kú́έnsíń	ɔ̄-nɛ̃́ 	ɔ̄-nã̀ã̀sín	lè-fōsi
Ahlo (Igo)	ilí	ìwa	itá	àlã	utó	ùgo	uzoní	umámlâ	úkàlí	owú
Avatime	ṑlé	ɔ̀ʊà	ɔ̀tá	òné	òtsú	ògòlò	gūlēlē	gɔ́tɔ̀ʊà	gɔ́tòlè	lı̍ɔ̀fɔ̀
Kebu	dei	ī	ta	nia	too	kuran	peremata	nai	fengengen	to
Kposo	-dìí	ὲfà	ὲlá	ὲnā	ὲtúù	ὲwlū	ὲwlūdí	ὲlE¯ὲ	ὲlɛ̄dí	ìjóō
*5Ga-Adangme
Gã	ékó	ényõ̀ 	étɛ̃̀ 	édzwὲ	énũ´ mɔ̃	ékpàa	kpawo	kpaanyɔ̃	nɛ̃ɛ̃hũ´ 	nyɔ̃ŋmã́ 
Adangme	ká-kè	é-nyɔ̀	é-tɛ̃' 	é-yùè	é-nuɔ	é-kpà	kpa'a̍-gó	kpa'a̍-nyɔ̀	è-ńέ	nyɔ̀-ŋmá
*4Togo 
!Ewe	èká	eve	etɔ	ene	atṍ 	adé	adré	enyí	enyíè	ewó
!Fong	Íê	wè	àtɔ̀n	ènὲ	àtɔ́ɔ̀n	àyìźέn	tὲnwè	tàntɔ̀n	tὲnnὲ	wǒ
Gwa (Mbato)	dogbo	nwã	nwãngye	nwãni	nwãnã	okwa	obise	obwi	otoru	owa
Kyama (Ebrie)	be	mõ	gbadya	bodi	nwanã	akwa	akwasi	abya	abro	awo
Akye (Attié)	ekã	emwĩ	enhĩ	egyi	ebo	emõ	enso	mokwe	õngorã	keu
Abe	nkpo	anyõ	are	ale	ene	lohõ	ari	epye	nyako	nhne
Ari (Abiji)	onno	anã	enti	alla	enni	nahwã	nombo	nowo	nambre	dyo
Ari (Abiji)	ń!nɔ́	áá!nʊ́	ɛ̃́ɛ̃́ !tɪ̄́ 	ã́ã́!lá	éé!né	náhʊ́ã̀	nɔ̃́bʊ̀	nówò	nɛ̃́ !bŕέ	ńdíɔ̀
Krobu	kɔ̃́	ñ́ñɔ̃́	ńsã́	ńnã́	ńnũ` 	ńsj˜ɛ̱̃ 	ńsô	mɔ̀kẃέ	ŋ̀grɔ̀ã̱ 	brú
Adyukru	ñam	joñ	ñahn	jar	jen	nɔhn	lɔbŋ	niwn	libarm	lɛw
Avikam	etõ	ayõ	anzã	anã	anyu	ewa	ebyõ	etye	emonõ	egyu
Aladian	etõ	aire	aõ	anzo	enini	œure	obwẽ	euri	omorõ	eva
*3Eastern
*4Central Niger
Igbira (Ebira)	ɔ̀ɔ̀nyɪ̄	ὲὲvā	ὲὲtá	ὲὲnà	ὲὲhɪ́	hɪ̍nɔ̍nyɪ̄	hɪ̍m̍bā	hɪ̍n̍tá	hɪ̍ɪ̀nà	ὲὲwʊ́
Gade	n̄dè. 	ị̀và	ị̀tá	ị̀nọ	ị̀tọ	cẹị 	ị̀tọò. và	ị̀tọọtá	ị̀tọọ̀nò. 	úbó
Nupe	niní	gúbà	gútá	gũ´ ni	gútsũ	gútswayĩ̀ 	gútwàbà	gútotá	gútwaní	gúwo
Gbari (Gwari)	gbmari	mba	nca	nnyi	ntnu	tnunwi	tnaba	tnaca	tnanyi	nyaawo
Idoma	ee	ɛpa	ɛta	ɛnɛ	ɛhʔ̥	ɛhi̥li̥	ahḁapa	ahḁta	ahḁanɛ	igwo
Etulo	oñíi	ὲfà	ὲta	ὲnὲ	ὲda	ὲgyĩ	ègyafà	ègyata	ègyanὲ	ìɣwo
Yala	ósè	ὲ-pà	ὲ-tá	ὲ-nὲ	ὲ-ru'ɔ̍	ὲrıˈwıˈ	àra̍pà	à-ra̍tá	àra̍nὲ	ì-gwó
Igede	óòkpókpó	îmíìyè	ɪ̄tā	īnê	ɪ̄rʊ̄	ɪ̄rwɔ̀nyὲ	īrùyè	īnêkú	ìhíkíchú	īwō
Eloyi	-ònzé	-òpō	-ōlá	-ōndō	-ɔ̄lɔ̀	-ɔ̄rὲnyí	-ōròwò	-ōràndá	-ōròndō	-ūwó
*4Yoruba-Northern Akoko
Yoruba	ení	èjì	ὲta	ὲrin	àrún	ὲfà	èje	ὲjɔ	ὲsán	ὲwá
Igara	onka	eji	eta	ele	elu	efa	ebie	ejo	ela	egwa
*5Edo
+Proto-Edoid		*i-və	*ɪɪ-chaGɪ	*-niə	*ii-chiNənhi	*-chaN	*i-chiə	*nhɪNanhɪ	*i-ciənhi	*gbeNi
Engenni	ávʊ̀	ívə̀	́έsàà	ínìì	ísyònì	ὲnyɪ́sà	ìsyôvə̀	ὲnʊ̀mànɪ́	àvúmó	ígbèì
Degema  	ɔ̀-vʊ́	í-və̀	ì-sáí	ì-ni	súwóń	ɪ̀-jɪ́'sá	ì-síé'və́	ɪ̀-mʊ́máń	ɔ̀-vʊ́tè mìgbẽ̀ĩ̀ 	ə̀-gbẽ́ĩ́ 
Epie		í-vὲ	ɪ̀-sáā	ì-níì	ì-síȭn	ɪ̀-yĩ̄-sã́ã̄ 	ì-síé	ì-vὲmʊ̀ƚmʊ̀ìgbèè	ɔ̀-vʊ̀mʊ́ƚmʊ̀ìgbèè	í-gbēē
Eruwa		î-vὲ	ɪɪ-sa	ee-ni	íì-sòrĩ̀ 	ɪ́-zã̀ 	i-rũɛ̃	ὲ-rɪ̃̀ã̀rɛ̃̀ 	i-zìòrɪ̃̀ 	î-kpè
Isoko	afo	ǐ-vὲ	ɪ`ɪ́-sa	è-né	ìí-sòì	ɪ̀-zɪ́zà	ìí-hɾ̣έ	ɪ́ɪ̀-ɾ̣έ	ìí-zí	ìí-kpè
Okpe		é-và	e-sa	ɛ-ni	ì-sioR.ĩ	é-rhã̀ 	ì-rhíɾ̣ú́έ	ὲ-n.έṇɪ́	ì-rhĩ́ṇí	ì-kpè
Urhobo	ovo	í-vὲ	ὲέ-rhà	ὲέ-nὲ	ì-yõ̀ṇì	èé-sã́ 	í-ɣúnɛ̃́ 	ɛ̂-ṇɛ̂ṇὲ	ì-rhìæì	í-hùè
Uvbie		ì-vὲ	è-sà	ὲ-nì	i-sioɾĩ	é-rhà	i-ɾ̣urhuo	ɛ-ṇɛṇɪ	i-rhiṇi	ì-kpè
!Bini (Edo)	ɔ́kpá	èvá	èhá	èńέ	ìśέn	éhàn	ìhínrɔ̀n	èrὲnŕέn	ìhìnrín	ìgbé
Emai	okpá	evá	ééa	eéle	iíhien	éhan	ihíón		(úsúmu)	ígbe
Uneme		è-vá	èé-shà	èé-né	ìí-shè	é-shùà	ì-šín.ɔ̀	è-ṇéṇì	ì-tšíṇì	ì-gbé
Ghotuo		è-vā	èē-sà	èē-nè	ìí-žè	ìē-hà	ì-hī	è-ṇīē	ì-sī	ì-gbēè
Uhami		è-vá	é-sà	é-nè	í-sìè	έśέ-sàì	ì-síé	ì-níéní	ì-síéní	ì-gbé
Ukue		è-vâ	è-rhá	è-níì	ì-rhínì	ìrhɔ̃́-rhã̀	ì-hí	ì-yɛ̃́ ní	ì-rhíénì	ì-gbê
Oloma	ogu	ewa	esa	ene	ishieni	esesa	isonua	enyene	eshiŋe	igbe
Okpamheri	ovo	ɛvo	ɛsa	ɛni	iṣeni	ɛsasa	iṣonova	ɛniɛni	isieni	igbe
Ogori	ɔ́yɛrɛ̄	́έbɔ̄rɛ̄	ὲtá	ὲnã́	ùp· í	ɔp· ɔnɔ yɛrɛ	ɔfɔnbɔrɛ	ɔnɔkɔnɔkɔnɔ	ubɔyɛrɛ	ɛfɔ
*4Lower Niger
!Ibo (Igbo)	otu	aboa	atɔ	anô	isɛ	isi	asa	asatɔ	itɛghɛtɛ	iri
Izi	nán!ú	ὲbó	ὲtó	ὲnó	ìsé	ìshí´ ì	ὲsá´ à	ὲsát!ó	tèté	ìrí
Ikwere  	ń-'nɪ́m	ὲ-vɔ́	ὲ-tɔ́	ὲ-nɔ́ɔ̀	ì-sẽ́ẽ̀ 	ì-sĩ́nù	ὲ-sáàvʊ̀	ὲ-sá'tɔ́	tó'lú	ì-rí
Ogbah  	ŋwáni	ŋẃέbɔ̌								
Ekpeye	nwùrnér	bhîrbór	bhírtór	bhírnôr	bhísê	bhísû	bhírsábòr	bhírsátór	bhírsánôr	dhì
*4Jukunoid
Yukuben (Boritsu)  	gí:en	á-fa	á-ta	é-ŋgi:e	ɔ́-toŋ	ɔ́-toŋ gí:en	ɔ́-toŋ á-fa:	ɔ́-toŋ á-ta	ɔ́-toŋ n-éŋgi:e	kur
Kuteb  	ń-dzo	ì-fæ̃̀ 	ì-tæ̍ 	ìndžè	ì-tsòŋ	ìtsóŋ ǹzò	itsóŋ fæ̃ 	itsóŋ itæ̃ 	itsóŋ i-ndže	rì-džwè
Icen (Etkywan)	a-kã	fa	ta	indwi	tšiɛ̃	tšiʌŋ	tšiʌ-fa	tšiʌ-ta	tšiʌ-ndwi	gwi
Eregba (Kpan)  	ú-nje	í-fa	í-ta	í-ni	í-txu	í:-tinje	í:-tafa	í:-tita	í:-tíní	ú-bo
Jukun (Jibu)	zũ	pìnà	sa̍ɾa̍	i-njina	sɔ́na̍	sùndžĩ' 	sùmpjὲn	áŋwu̍njı̍	àžı̍n du̍bı̍	dwɛp
Wapan  	zṹ	pjĩ̀-nà	tsa̍-ra̍	jẽ̀n-a̍	tšwã̀-na̍	tjĩ̀-djẽ' 	tsũ̀-pjĩ̀	tsũ̀-tsa̍	tsũ̀-jẽ̍ 	dzwe̍
Ashaku  	ɛ-nzũ	pɛ̃	θuɛ	njɛ	tjũ	tju a zũ	tju-ã-gwu-pɛ̃	tju-bu-θo	pɪ-nzũ a džuo	džuo
Nama (Tigon Mbembe)	n-ðo	piã	ðɪrra	njiɛ	tšuaŋ	tsa-ðo	tsɔ̃ pjɛ	kaɪ-njɛ kaɪ-nja	dan nðo	džɛ
Bandawa (Shoo-Minda-Nye)			ni-ca	ni-nia	nin-tu					nin-jua
Chomo		nim-pi	nin-ta-i	nin-ne	nin-tha-i					za
Jiru		e-pil	i-tar	i-nyi	e-thoan					dhob-o
*4Delta Cross
Ogbia	ònîn	ì. wàl	ì. sàr	íñə̀	òwù	ódîn	óɗúə̀l	́έñǎn	ísìó	ɗìòβ
Kugbo	ònîn	ì. wàl	ì. sàr	íñə̀	óóɣò	ódîn	óɗūə̄n	ɔ̀βáñà	ésùɣɔ̄	ɗìòβ
Abua	ò-níīn	ì. yàl	ì. rààr	ì. ñə̀	óòɣ	ódíìñ	óɗúə̀l	ɔ̀βààñâ	ésùɣə́	ɗíòβ
Odual	òñíín	ì. zàl	ì. rààr	íñə́	òòɣ	ódíín	óɗúə̀l	àβὲñá	èsúɣó	ə̀ɗìòβ
Odbronuagum	oníní	ɪjaalʊ	ɪɪra	iin̂ə	n̂əəQo	odi	nodwa	nɔbᴇna	neswo	nudjow
Gokana  	ɛ̃̀nɛ̃̍ 	bàà	ta̍a̍	tã́nĩ̀ 	vòò	ɔ̀ɔ̀lὲ	àràbà	a̍ìta̍a̍	sĩ̍ĩ̀ nɛ̃̀ òb	òb
Kana	zĩ̀ĩ̀ 	bàὲ	tàā	nìà	òʔòò	ìnìʔĩ̀ 	ὲrὲ-bà	ὲrὲ-tàā	ὲrὲ-nìà	lòb
Eleme	ńnὲ	ɔ̀bὲrὲ	ɔ̀táa							
Lower Cross
Efik	kyèt	ìba	ìtá	ìnaŋ	ìtyôn	ìtyôkyet	ìtyâba	ìtyâitá	ùsúk-kyèt	dwòp
Ibibio	kὲ:d	ì-bà	ì-tá	ì-nɛàŋ	ì-tî:n	ì-tiô-kὲ:d	ì-tyâ-bà	ì-tyâ-ì-tá	á-nâŋ kὲ:d	dù:b
Anaang  	kèt	ì-bàà	ì-tá	ì-nàŋ	ì-tíèn	ì-tíè-kèt	ì-tíà-bà	ì-tìá-ì-tá	á-nàn-kèt	dùòp
Okobo	kjɔ̀ŋ	ìbà	ìt́έ	ìnjàŋ	ìtɪˆ ŋ	ìtíŋ́έ tšjɔ̀ŋ	ìtáŋ ábà	ìtáŋ át́έ	ùsúk kǐɔ̀ŋ	lùkù
Oron	kì	ìbà	ìt́έ	ìnjàŋ	ìtɪˆ ŋ	ìtóògì	ìtáŋ ábà	ìtáŋ át́έ	ìtáŋ ánǐàŋ	lùwù
Ekit	kjàŋ	ìbà	ìt́έ	ìnjàŋ	ítîn	ìtíŋ́έkjàŋ	ìtjâbà	ìtjâitá	nánkǐàŋ	dùkò
Ibino	tšì	ìpà	ìtá	ìnààŋ	ìtíôn	ìtìótsì	ìtáípà	ìtâitá	énɔ́n ò tši	dw` òp
Obolo (Andoni)  	gê	í-bà	í-tá	ínî	gò	gwèrèrgwèi	džìèwà	džìètá	ónángê	ùkɔ̀p
Upper Cross 
Mbembe	wànɔ́	ṃ̀fà	ǹţá:n	ǹ:ébùŋ	ǹčén	ǹčádànὲ	ǹčénɔ́ṃ̀fà	óčénɔ́nţá:n	sɔ́wánὲ	ìjòβ
Leyigha  	wani	a-fɔ	a-ta	a-naŋ	a-teno	a-tena-wɔŋo	a-ten-a-fɔ	a-teg-a-ta	ɛmogabozo	e-bozo
Yakur (Loko)	(-wàná?)	-pòó	-télé	-nàá	-tə́n	jàtə́n à-wàná	jàtə́n jàpòó	jàtə́n jàtélí	jàtə́n jànàá	džòó
Legbo  	wɔ̀nıˈ	à-fɔ̍ŋ	à-ta̍n	à-na̍ŋ	à-ze̍n	à-ze̍n-a̍-wɔ̀nıˈ	à-ze̍g-àfɔ̍ŋ	à-ze̍g-à-ta̍n	à-ze̍g-à-na̍ŋ	dzɔ́
Nkukoli  	gí- nî	ὲ-fà	tšílî	níà	tέɔ̂	ténágɨnî	ténáwà	ténátšìlì	ténánìà	ná-džò
Olulumo  	jì-ńέ	ὲ-fǎ:	ὲ-tál	ὲ-nǎ:	ὲ-tân	étı̍ta̍l	énɛ̍ta̍l	énɛ̂nǎ	ὲtân-ὲnǎ	džǔ:
Kukele  	vvɔ́n	ī-ffā	ī-kjãat	ì-nnà	kù-bwɔɔ̀k	bwɔ̀la'a̍níŋ	ìnnàmıˈkjâàt	ìnnàmıˈnnâ	ɔ̀sɛ̃ĺέzzɔ̀ɔp	ɔ̀sɛ̍ĺέzzɔɔ̀p
Koring (Okpoto)	kone	ko-va	ko-ɛkia	ko-na	ko-bwɔ	brane	brɛwba	boɛsa	rubɛdži	džɔʔ
…Ufia  	kú-ńnὲ	kú-fá	kù-tšàr	kú-ńnáŋ	kù-sùɔ̀	br̀ánὲ	í-ná-mì-tìà	í-ná-mí-ná	ɔ̀śέlὲ	džɔ̀f
Kohumono	gẃέǹ	āàvá	āàtá	āàná	ɔ̄ɔ̀βɔ́	ɔ̄βɔ́-rà-yὲn	ɔ̄ɔ̀βɔ́ nāàvá	ɔ̄ɔ̀βɔ́ nāàtá	ɔ̄ɔ̀βɔ́ nāàná	sɔ̀β
Awagwune	džoŋ	e-fa	ɛ-tat	i-na	w’obɔk	baragɔŋ	baragɔŋ efa	baragɔŋ edat	o-fi džop	džɔp
Umon	wɪ̀nì	ɔ́fáí	ɔ́-tàt	ɔ́náí	gùβɔ̀	òβὲɾέ	ɔ̀βɔ̀ɾɔ́fáí	ɔ̀βɔ́ɾɔ́tàt	ɔ̀βɔ̀ɾɔ́náí	díɔ́p
Akpet	-múɣìì	phááʔ	gàth	ńnáíí	jɔ`ɔ̀ʔ	jò ná tšíí	jɔ̀ nú pááʔ	jɔ̀ nú gàth	jɔ̀ nu̍ náí 	džo̍ò
Kiong	ó-ndé	ó-án	ó-nàn	ó-náí	ó-'ńέn	ó-'ńέn-ó-ndé	ó-'ńέn-ɔ́-án	ó-'ńέn-ɔ́-nàn	ó-'ńέn-ó-náí	síò
Korop	bú:-ní:	bú:-wá:n	bú:nà:n	bú:-náí	bú:-nὲŋ	kà:sáɣàsá:	bú:-náí ná:bú:-nà:n	tjáŋá-tjáŋá-náí	bú:nὲŋ ná:bú:--náí	díò
Bakpinka	umbuni	bawan	bodaat	bonne	buroon	buroon ebuni	buroon ebawan	burune badaat	burune bonne	bun jup
*4Benue-Zambesi
*5Cara
*6Eastern
Amo	lu-ruŋ	im-ba	n-ntat	nnas	n-ntaun	ku-totšin	kuzor	kuliv	kutivi	kulidir
Piti  	-doŋ	a-ba	ti-tat	ti-nas	tɪ-tan-aŋ	ti-tšerɪm	tarwa	u-wur	u-sɔtat	ri-kut
Chawai (Atsam)	ndɔŋ	a-ba	a-tat	a-nas	a-tuon	a-tšɪrɪm	a-tarba	a-wur	ša-dɔŋ	kur
Kurama	din	-rjá	-tááru	-nááze	-ší	tásé	súndèrè	ríré	tárá	kúrí
Rebina	díŋkà	-rèèpó	tà:ró	nà:zé	ší:bì	tá:sè	súnà:ré	ùrú	tò:rêj	bìtu:rú
Surubu	ka-pire?	ka-va	ka-tar	ka-nas	ki-ši	ku-tasi	ku-tasi a pire	ku-tasi a iva	ku-tasi a i-tar	rikiri
Gure	pi-in	pi-ba	pe-tar	pe-nas	pi-ši	pe-taše	pi-sundɛri	ko-nas	pe-tɔrore	pi-nɪkɛranaba
Kahugu	inu	ba-o	taro	naz-o	i-šik-o	taši	sunduri	na-nas	kiša-nuas	a-kere-ba
+Kuda	wandi	reke	taro	naze	su	tase	bəsunari	bəsanaze	bita gene	lafa
Chamo	wondi	raki	taro	nazi	su	tase	sinna	riju	unnanasi	tangini
Butu	gi	ra	taru	nadži	su	taši	sunari	liru	botori	lifiri
Ningawa	dži	ra	taru	nadži	su	taši	sunaru	riru	buton	su-tare
Gyem	mwen	ve	tat	nas	ušu	tasi	funderi	urir	torge	torgwelikebilli
+Taura (Lere)	ù-nààzì	lùʔoo	ù-suwi	neʔi	u-laʔi	ù-suʔu	niʔuwa	nàndì	liɓiici	làʔuu
Lemoro	di	leerè	taaro	naaze	sù	taase	sundààre	riiru	torai	bituuru
Janji	inde	tɪ-rɛ	tɪ-taro	tɪ-naze	tšibi	tase	sunare	uro	toroəi	turo
Sheni	hini	rere	taru	nadže	šibi	taše	sunare	ru	tɔrwai	bitio
Buji (Jere)	díŋkà	rèpó	tàrú	nàzé	šíbí	tásé	súnàrí	úrú	toroj	bìtúrú
Anaguta (Iguta)	diŋkàà	rìèpu	tààru	nàñ´ zí	shuubì	tuasì	sunààri	wùùru	tòrbò	tuuru
Chokobo (Izora)	dìñ´ gà	lèère	tààro	naańje	shììbì	tààshè	sundàre	ùriru	tòròŋwài	bìturu
*6Western
Reshe  		rì-sə́	tátsɔ	la-našẽ́ 	lá-tõ̀	tẽzo	tã̀ sə̃́ 	lata-lanza	látànàšə̃́ 	úpo
C Kambari  	ínjá	ì:rὲ	tàʔàtsú	nə́:šĩ̍ 	tã́:wṹ	tə̀:lí	tšìnd́έrὲ	kùnlə̀	kùttší	kùppá
SW Kambari  	-tè	-rè	tà:tsù	-nə́šì	-tã́ũ	tə̀:lì	tšìndèrè	kúnlə̀i	kùtšì	kùpà
Ngwoi (Hungworo)	mòʔfí	έbía	bə́tát	lə̀ᴋwà	étê	ǹthỳhÿ	sàambia	lὲfɔ̌	lὲʙə̀á	lὲɣám
Kamuku (Cinda-Regi-Tiyal)	hĩ́:a	i-rjɛ	i-tato	i-nəši	i-taʔa	i-tunihi	i-tandərjɛ	i-totato	i-təndəsi	ʔupa
Bassa  	hĩ:	jé:wi	tá:tũ	ná:ši	tá:na	tší:hĩ	tšé:ndje	ndá:tū	tíndi:šĩ	ó-po:a
Gurmana	buka	e-ribu	-tatu	-naši	-tua	čenihi	tandari	tandatu	tʌndaši	u-pwa
Ura (Fungwa)	hĩ	jó:gó	tá-tú	nó:šì	tá	tšĩ´ hĩ` 	tíndàlò	tíndátù	tíndíšì	úpá
Basa-Komo  	hĩŋ	-jebi	a-tatu	-neši	-ta	tšihi	-tšendže	-tindatu	tšindžiši	umpua
Duka (Hun-Saare)	čɔɔn	yoor	tett	náss	táán	cînd	tá’yoor	’yéér	jírɔ̀	ɔpp
Dakarkari   (C’lela)	tšiŋ	ìllə̀	tèt	nássé	táŋ	tšíhèn	tàŋ̍ílə̀	jə́:rù jə́:rù	dó:rè	ó:pá
*5Nyima
*6Plateau
Ayu	-di	-fa	tat	anangas	togen	tejet	ataraŋgas	kannaras	ajalakbodi	-šok
Yashi (Hasha)		fu	tat	nin	tukun	-kwif	kwif njinan	nanin	nanimarin	wuk
Mabo (Bo-Rukul)	na-nak	far	tat	nen	tan	sen	tafar	hur	tenen	rot
Irigwe	zrú	hwìe	tsiæ̍ 	nıˈ	tso̍	rítsíæ	næ' tsı̍æ	klàmvà	kru̍váj	kru̍m váŋgwá
Boyawa	ga	baa	ta	nas	pien	ša	taraba	nanass	kwanass	wore
*7Birom-Migili
Migili	á-lo	á-bɛ	á-tšɛ	á-na:r	á-zũ	ávi:zĩ	á-vi:ta	óru:no	o-zá:ki:ɛ	o-zábɛ
Aten	da̍ı̍	fa̍	ta̍t	na̍:s	wı̍	ta̍:ra̍	nıˈta̍	nára̍s	du:-džà	dù:bɔ̍
Birom	-īnixŋ	-ba̍	be-tat	na̍:s	-tu̍ŋu̍n	ti:mìn	-tá:mà	rwı̍:t	sja̍:-ta̍t	sja̍:-ba̍
Niten	dan	phá	tat	nwas	wéé	dan	nita	naras	duwujeŋ	duwubo
*7Kaje-Kadara
Katab (Tyap) Kagoro	-nyúŋ	-fíyáŋ	-tát	-náy	-cfán	ù-táà	nàtát	únàym̀ bwák	kùbànyúŋ	sfák
Morwa	žɔ̃	veaŋ	sat	njai	suɔn	a-tei	na-tat	ri-nnai	okubu-njuŋ	suak
Yeskwa	ki-ñi	ki-va	u-ntar	unna	ki-two	untši	tonva	tondart	tola	ukop
Lungu (Idun)	ñí- ŋ	ùvà	ùtáár	ùnà	ùtɔ́ŋ	tɔ́ɔ́í	twávà	tɔ́rɔ́k	twárà	kɔ́p
Koro	ə̀-ñí	ì-hà	ì-tár	ì-nà	ìtɔ̃́	tooší	tɔ́bà	tɔ́ɔ́r	tɔ́ɽàŋ	kɔ́p
Kamanton		fan	tahr	neiŋ	tikijan	tidžin	tonfan	narag	trag	kob
Kagoma		fjaa	tjat	ki-nah	tjo	tjondi	tjonfjah	njanah	gumbok	kob
Jaba (Ham)	žini	fani	kjat	njaŋ	tuo	tɔ:ni	tɔrfo	nalʌŋ	nXn-kwop	kwɔp
…Chori		falli	tjikjoŋ	naŋ	toer	pjuiŋ	tofal	nanaŋ	bon-xob	kob
…Kenyi (Zhire)		fani	ta-ah	naŋ	tuo	tsujin	ta-afo	walrikijo	kunil	taddoi
Izarek	zini	fà	tàr	nas	tuwùn	gùtar	kìnìsɛtar	kira	sìniŋìzìni	kùsɔk
Afusare		fà	ta̍a̍r	nààs	tùwùn	ìgàrtá:r	kànà sàtáár	ì-kárá	kàtúnbɔ́k	kùsɔ́k
…Jari	źiní	fà	tàr	náš	tʊwùn	gàtár	kɨ̀nɨ̀sɛtar	kí- rá	sìŋtíŋìzńí	kùsɔ́k
Kaje (Jju)	əjriŋ	-hwa	-tat	-na:ì	-pfwen	a̍kə́tàt	àtì:rŋ	a̍nı̍na̍ı̍	bagwan ə́ku̍mvu̍ írñ̍ 	ba̍gwa̍n swa̍k
Kadara		er-parh	er-taji	er-nar	er-toŋ	ir-tin	ir-tin-sara	ir-nanar	a-lar-šo	o-šo
Kuturmi		pari			toŋ	ten	tensara	otupari	etijetari	ateri
Doka		ere-pale	are-keja	ere-nah	iri-toje	kjuni	nanekja	naina	o-tara	o-kob
Ikulu	zəŋ 2	in-pwɔɔ 3322	in-taa 3333	in-naa 3322	in-cuu 3322	in-cunu 3332	tɔɔpaa 3122	ninnaa 3123	tɔɔllaa 3122	nukɔp 12
Idong	eže	epajri	etajri	enaɾ	etón	etin	sara	naanaɽ	lar-šo	ko-šo
*7Ninzam-Rukuba
Rukuba (Che)	šin	hak	i-tat	nas	i-tuŋ	tai	taugbak	takkat	atarras	a-wuruk
Kwanka (Vaghat)	ga:t	ba	tat	nas	towon	šan	tarba	nanas	twunas	wori
Ninzam	jíɽí- 	há	tár	nás	kÁí	táánɨ̀	tááŋgbá	tándàr	tin	wúr
Mada	keke	a-ha	atša	engji	ato	efî	foha	fote	funji	okufo
Nindem	ù-ndžὲŋ	ù-ŋhã́	ù-tát	ù-nás	ù-tɔ́ŋ	ù-táání	ù-tááŋgbá	ù-tááŋgát	ù-tɽás	ù-gúr
*7Eggon
Eggon	òrí	ò-hà	à-trá	à-njí	à-tuə́	òfĩ´ 	ò-fóhà	ò-fóté	ò-tróñì	ò-kpó
Nungu	ɔ̍-rí	o̍-hà	à-tra̍	à-nɛ̍	à-tà	àndrá	à-tàmbà			àwo̍
…Rindre	nʔdende	a-ha	a-tšwa	an-ne	a-ta	andra	atamba	asané	sane	sawu
Ake	i-ŋgja	u-wa	a-θra	o-ne	o-suwan	o-ndra	o-ndžini	o-nekle	o-suraʔne	o-gwai
*7Fyam
Pyem (Fyam)	ke̍ŋ	pòo̍r	táát	na'a̍s	tu'o̍n	táárùn	támmo̍r	tšínít	tíre̍s	ɣukút
Horom	teŋ	peŋ	tat	nas	ton	taran	tangvwar	taras	nas	jod
*7Tarok
Tarok (Yergham)	ùzɨŋ	ùpàrí- m	ùsháɗí- ŋ	ùnèɗí- ŋ	ùtúkún	ùkpə́ɗí- ŋ	ùfàŋshát	ùnə̀nnè	ùfàŋzí- ŋ- tí- ŋ	ùgbə́pci
Bashar (Yangkam)	njunaŋ	bar	tat	nji	sooŋ	meaŋ	babar	bamban	nzotpi	woro
Pai	di	wap	tat	ner	tšoŋ	metaɨ	nuŋgwap	kwantwoŋ	kwane-kwane	gwupti
*6Wel
*7Bendi-Bokyi
Bokyi  	də̀n	bì-fə̀	bì-tšjât	bì-ñè	bì-táŋὲ	ñâtšjât	kàtšjâkàñè	ñèrìñè 	kàtáŋàkàñè	děkpú
Bekwarra	kìn	ì-hà	ìčīà	ìnè	ìdyāŋ̀	ìdyāākìn	ìdīèhà	ìdīèčīà	ìdīènè	īrīfō
Alege  	úbɔ̃	é-fɛ	é-tšɛ	é-ne	é:tšaŋ	é-tše:tše	étša:néfɛ	e:ńέne	é-tša:nƚ́έne	dé:ku:e
Bete (Bendi)	ì-kɨ̀n	ì-fè	ì-kíé	ì-ndὲ	ì-díɔ̀ŋ	díɔ̀ŋ-kɨ̀n	díɔ̀ŋ-ì-fè	díɔ̀ŋ-ì-kíé	díɔ̀ŋ-ì-ǹdὲ	lí-hwó
*4Non-Bantu Bantoid 
Mambila	čen	fal	tar	na	tin	tenjɛn	tefɛl	tendɛλ	tarɛna	yuλa
Kila (Somyewe)	mwe	ha:n	ta:r	na:r	tiɛn	te-mwe	te-nar	ten-tar	ten-nar	tšɔŋ
Kamkam (Mbongno)	dɪŋ	hwa:n	ta:r	na:	tiɛn	tiɛn-mo	tiɛn ha:n	tiɛn ta:r	tiɛn na	jauro
Magu (Mvanip)	dɪŋ	behan	bətar	bəna:	bətiɛn	bətiɛnmo	bətiɛn han	bətiɛ tar	bətiɛna	jobru
Ndoro  	jere	hala	tara	njiɛ	soni	soŋ kere	soŋ hala	soŋ tara	soŋ njiɛ	jovɪr
Bute  	mui	bam	tareb	nasib	-ŋgi	tiŋ-mui	ti-bam	sere	bwi tšoŋ	tšoŋ
!Tiv	mɔ̀ḿ	-hár' 	-táŕ 	-nyíìǹ	-táàǹ	átárátáŕ 	-táàǹ kàr̀ -háŕ 	ányíghènyíì	-táàǹ kàr̀ -nyíìǹ	púwè
Batu  	dɪfu	ɛ-vu	tare	nai	tšun	tɔno mon	ɛ-tšum ɛ-vu	ɛ-tšun ɛ-tare	ɛ-tšun ɛ-nai	gbue
Abon  	ɛ-mo	-fa	-ta	ni	tɔŋ	tšɔ	toŋ fa	nɛ nɛ	bi-tɔm bi-ɛ	puware
Bitare  	fumo	harə	a-tate	a-nje	a-tšon	busoru	a-tšon da halɛ	a-tšon da tate	a-tšon da nje	ojuate
*4Broad Bantu
*5Bane
*6Jarawan-Ekoid
*7Jarawan
Mboa	motu	bāï	sāï	ni	ssīăn	kǒēnō	jindogmoge	jindordoa	jindorsu	bō
Nagumi	dārā	bāli	tāru	fădē	tĭnu	saesama	tisbari	tistaru	tisfade	lum
Jaku (Labir)  	mòɣɔ́ʔ	ɓář	tát	la jín	túwʊn	tɪɓa	səbí- r	nə̌n	fúɣú	lǔm
Mama	moʔon	mari	taru	la jinu	tonnu	tanza	tanzamari	janga	tindžinu	lum
Jarawa  	*mɔ	rwap	ta:t	la jín	toan	toŋ-salmwak	kestat	keš-šin	kestoan	lum
…Bankala  	mòk	ɓàrí	tát	la jǐn	tówʊn	tə́ŋśέlmò	tə́ŋśέl ɓarí	ḱέsjǐn	kὲstówʊ́n	lùm
Mbula  	mɔšɛt	bari	taru	i-ne	tɔŋno	bari nɔŋ mɔšɛt	tɔŋno bwɔmdə	i-ne i-ne	tɔŋno i-ne	lum
Kulung  	mɔ̍ɣò	ɓa̍àlı̍	tarum	ı̍ı̍nı̍n	tu̍ŋ nu̍n	tı̍sa̍ƚmɔ̀ɣo̍o	tisa baali	ı̍ı̍nıını̍n	mu̍smɔ̀ɣɔ̀lu̍m	lu̍m
*7Ekoid-Mbe 
Mbe	é-mê	be-pûal	bé-sár	la be-ñî	bé-tšîan	bὲ-sísar	bé-tánì bé-pûal	bὲñí bὲ-ñî	bé-tánì	bé-fûɔr
Afudu	do	mbefeĩ	mbetorĩ	menyĩ	mbedshuen	enyintae	kenyitae	enyĩ	kenyidshuen	don
Ndoe  	jíd	bέ-fái	b́έ-rá	la b́έ-nɛ̂	b́έ-rɔ̂n	bὲrábàrá	bὲńέbὲrá	bὲńέ bὲńέ	bὲrɔ̂n bὲné	ɔ́-fɔ́
Ekoi	dží- d	έ-βâɛ	έ-sá	la énî	έ-rɔ̂n	έsàɣàsá	ênîgìsà	énîgànî	έrɔ̂n énî	bɔ́-fɔ́
…Kwa	yit	ebai	esa	ini	edon	asakasu	ani kasa	ani kani	edonini	bafa
Efutop	zízî	á-βân	á-saá	la á-¯iɛ̂	á-dɔ̂n	àsə́hàsà	í-zá	ànígànî	sîmà	wúβə́
Nde	ɛ̍-džıˈì	bı̍-bâ	bɛ̍-saa̍	la bɛ̍-nɛ̂	bɛ̍-rɔ̂n		à-sɪˆ mma̍			wo̍bo̍
Abanyom  	dží- -ráŋ	bí- -bâl	b́έ-rá	la bí- -nî	b́έ-rɔ̂n		à-rí-m̀má			wóbá
Nkem	ñ́-dží- -rə́ŋ	í-bâl	í-rá	la í-nî	í-rɔ̂n	ì-râ-rá	à-rɨmínî	à-ní- g-'í-nî	à-rə́m	í-gôl
Nkumm	ñ́-džə́-rə́ŋ	í-bâl	í-rá	la í-nî	í-rɔ̂n		ì-rímínî			í-gôl
Nnam	á-džə́ŋ	έb-bál	έr-râ	la ́έ-ní	έl-lɔ́n		ὲ-sɨ̀mmâ			έ-wóbò
Ekajuk	á-jí- ŋ	ḿ-bál	ǹ-r'à	la èm-ní	ǹ-lòn	-ràgèrà	-sə̀mà	-nə̀gə̀nì	sə̀wùbù	é-wúbú
*6Mamfe
Kenyang	ɛ̍mɔ̀t	βɛ̍pài	βɛ̍ra̍t	mɛ̍nwì	βe̍tài	b́έtándàt	tánd râmɔ̀t	ḿέ:nɛ̂n	ńέńέnâmɔ̀t	bjó
*6Grassfields
*7Nkambe
Adere (Dzodinka)	-mɔ̀ko	-bâ	-tyét							
Limbum  	mɔ̀ʔɔ̀-sə́	bá!á	tár	tšìì	táà	ǹ-tòù-ɱ̀-fú	sààmbâ	wààmé	m̀-bvə̀ʔə́	ə̀-və́ə̀
Kofa (Mfumte)	mwɔ̃sú	búɣax	tɔ́	kwî	təñ´ 	tûŋfú	sɔ̂mba	wâmí	gbú’ù	ʍu’
Ndaktup	mɔ’ó	ba	tía	kwê	tə́	ntûmfú	sâmba	nsὲtá	búpù	kúùm
Ntem	mɔ̃̀	bô	tšî	kuwì	tár	ntùfú	sàmba	kwàmə	gbùma	wum
Yamba	waté	ibắ	tati	ĭnnī´	itắn	tăn wātĕ́	tănjǒtēbắ	tan jǒtē tăti	tan jote nai	kāmū
Mbe’	mɔ’	boé	tei	kwe	tan	ntùnfú	sà:mba	fwámá	və:ḱέ	húm
*7Nun-Bamileke 
Bamun	i-mɔʔ	i-paa	i-tɛt	i-kpa	i-tɛn	i-ntuu	i-saamba	i-faamə	i-vüʔ	ɣɔm
Mungaka	isńìn	iba	ited	ikwà	itàn	intu’	kwàtad	ifom	swibo	wom
Mankon (Ngemba)	-mɔ̀ʔə́	-bàé´	-tálé´	-nɨ̀-kwà`	-tánə̀`	-ǹ-túgə̀`	-ǹ-sàmƚ´bàə́´	-nɨ̀-fánə̀`	-nɨ̀-bwùʔə́`	-nɨ̀-gúm`
Bambui	mɔ́ʔɔ̄	b́έgɛ̄		kuɔ				nèfɔ́		
Pinyin  	mɔ́!ʔɔ́	pá!á	tá!rə́	kwà	táànə̀	ǹ-tùú	sàmbá!á	nə-fàmɔ̃̀ɔ̃̀	nə̀-ɓùʔɔ́ɔ̀	nə̀-jú!mə́
Bafut  	mɔ́ʔ!ɔ́	bá!á	tá!lə́	kwàà	ǹtáŋ̀	ǹ-tóʔó	sààm-bá	fɔ́á mɯ˜ 	kwá-lèʔí	tà-wúm̀
Mandankwe  	mɔ̀ʔɔ́		tá!rə́	kwà		ǹ-tòú	sààmbá	nə̀-fàá	nə̀-bùʔɔ́	nə̀-ɣə́m
Nkwen  	mɔ̀ʔɔ́	bí!́έ	tá!rə́	kwà	táǹ	ǹ-tòú	sààmbá	nὲ-fá	nὲ-bùʔɔ	nὲ-ɣə́m
Babaju (Ngombale)	taʔa	puo	ta:rə	kuo	ta:	ntɔkg̵ə	sa:mbuo	ləfa:	ləpfuʔu	ləg̵əm
Fe’fe (Bafang)  	tšɯ́ʔ	pʊ́ɛ	tá!á	kwà	tıˈì	-tóɣó	sə̀m-bɯ́ə́	ə̀-hə́ə́	vɯ́ʔɯ́h	ɣáp
Dschang (Yemba)	-moʔ	mέḿlpīā	mét́έt	lekua	lefaá	ntokó	esamblīā	lefá	levu’ɔ́	legēm
Bafu  	ùὲ-mɔ̀	mé-!píá	mé-t́έt	lé-kúá	mé-tá!á	ǹ-tòɣó	sàà-m-bí!á	lè-fàá	lə̀-vòʔó	lè-ɣə́m
Banjun (Ghomala)	n-šuʔ	puá	tāā	kwa	tīì	ntɔkɔ́				
Bangangté (Medumba)  	nčɨ̀ʔ	pʌ́	tát	kuʌ̀	tʌ̂n	ntágə	sàmbâ	fómə	buə̀	ɣám
(Ngiemboon)	mɔ̀ʔɔə́		tá	lèkùa		ǹtɔ̀gɔ́	sɔ̀ɔn-m’byúa	lèfɔ̌ɔn	lèpfwɔ̀ʔɔ́	lè’gém
Bangwa	-ncə̀ʹ	-pyə́	-té	-kwò	-tɔ̂	ntóó	sòpmbyə́	hóp	vɨ́ʹɨ́	gháp
Ngwe  	mɔ̀ʔfìí	bə́-bía	tád	dè-kpɔ̀	jə́-tέὲ	ǹ-tùdí	sàà-m-bí'á	dè-fɔ̀ʔɔ́	dè-bə̀ʔá	dè-ǵέm
Aghem	mɔ̣̀ʔ	bɨ̀ghạ̀ 	tí- ghá	cìakɔ̀	tὲ	tǒo	sɨ̀ghàmƚbɨ̀gha°	é’fáa	tèndzùghó°	é-’ghɨm
Babanki	mó	bo	tá	ka	tã́	ntùfa	sɔ̀mbɔ	fɔ̀mə	abùmo	ìwúm
Kom  	mɔʔ	bòò		kὲὲ	táìn	ǹ-tùfá	sɔ̀mbó!ó	fáà má	bólà-mɔ̀ʔ	́έ-vúm
Bum	mɔ̂:k	bâ	tát	kì:k	tán	tuǔfá	sâmba	fǎ:ma	búlámɔk	iwùm
Oku	-mɔ	-bɔ̌	-tal´ 	-kɛ̂	-tán	-ntùfa	sɔ̌mbɔ	fàma	búlámɔ	ïwum
Lamnso	mɔ 31 ’ɔn 35	ba: 31	ta:ř 35	kwɛ: 11	tʌn 11	ṇ 31 tu: 31 fu 35	sa: 11 m 11 ba 11	wa: 33 mi  35	bvə: 11 ə 11	ɣwəm 11
Mbem (Kaka)	mo̍:ɾ	baɾ	tāɾ	kwe	tɛ̂n	ntõ vō	sambæɾ	fɔ̄mɔ̄	vùku̍	hǔ:m
Ndop	mù	bɔ	tiá	šwὲ	t́έ	tɔvə	kwàtíá	ifɔ̀ŋ	bùmú	irúŋ
Kënsense (Bamessing)  	mɔ́ʔ	bùá	tí!́έ	kfə́!ə́	tá!ñ´ 	ʌ̀-tɔ`ɔ́	mɔ̀ʔɔ́!-fɔ́ŋ	fɔ́ŋ	mɔ̀ʔ-ń-duŋ	vúŋ̀
Babungo (Vengo)	mù'	bɔ̀ɔ	tɨ	šwè	têe	tɔvə	kwàtíá	ìfɔ̀ŋ	bûmú	iɣ´ úŋ
Bamunka	mɔ̃̀’ɔ̃̀	bùá	tía	kwì	tǎr	ǹtəə	tə́kwìtía	fɔ̀ŋ	bumú’ú	wúŋ
Meta	m²mɔ³’	ə²ba³	ə²ta⁴dt	ə²kwe1	ə²ta⁴n	təfõa	sa²mbe³	ə²fa³mi⁴	ɛ²bwɛ³a²	ə²wu⁴m
Menemo 		bé	tát	kwè	táǹ	tùfúr	sààm-bé	fàmẽ´ 	bú!ə́ʔ	wúm
Ngie	afe	ubiə	ita	ikurə	itu	ifəu	isambiə	ifuʔi	abəu	iɣum
*6Beboid
Mekaf (Naki)	ámu	ìfə	itál	inà	itîy	isîu	fùmadzyăŋ	dzyàŋ	fùmadzofo	dzofó
Bu	njuɔ	bəfjɛ	bɨta	bənjələ	kpanta	bətalə	bəneta	bənənə	kpəntəbəni	dʒofə	
Kinabe (Missong)	kumu	bifin	bite	binji	kpan	bilite	binjite	binəne	pənənji	tšuhɛ
Koshin	kùmó	búfí	bɛtíyá	bínà	bətɯ́ŋ	bɨfuɔ́	bùnétyá	dɣàŋ	bińέatɯ̀ŋ	dɣɔ́fə́
Dumbo (Kemezung)	míɔ	f́έ	t́έ	bənà	tən	bùsíí	fùmbá	íyàŋ	fùmbɔ́’ɔ́	yǒ
Nchanti (Ncane)	mimà	f́έ	tὲdi	nnè	tɛñ́ 	sɔ̀	busɔ̀šwí	nyà	bùǵέ	yòfí
Noni	māŋ̀	fέέ	tɛɛ	nɛ̄	tin	sɔɔcàn	sɔɔshwî	ñāŋ	bvùùkɛ	yoofè
*6Tikar 
Tikar	fó	bí	ĺέ	nyĩ´ 	shɛ̃́ 	fẅóló	shã́bè	nèné	t́έnì	wṹ 
Bandobo	mbo	bē	le	ni	shān	solu	sambe	neni	tani	wūm
*4Bantu 
+Proto-Bantu-X	*-mɔ́	*-bàdẹ́ 	*-tátọ̀ 	*-nà	*-táánɔ̀					*-kọ́ mì̧
*5Northwest Bantu
*6Zone A
Lundu	e-ɔko	-ba	-aru	-i	-tā	-tare oko	-tana bebe	-tana-we-raru	-tana wi-ni	luūndaru
Lue	mw-ā	m-ā	mi-a	mi-ne	mi-tan’	bi-sama	n-jambwe	mw-ambi	di-bū	l-um’
Balong	éòk	bébà	bélàl	bèní	bétàn	mútòb	sàmbá	wám	díbùk	djóm
Bonkeng	e-yogo	-bā	-alu	-na	-tan’	bi-sama	šamba	w-ambi	būa	j-o
Bafo	éfò	bébè	bélàn	bénìn	bétàn	ntìó	tsìámbény	wàm	díbùk	dyóm
Akoose	-hɔ́g	-bɛ	-lá:n	-ni:n	-tâ:n					
Bakwiri (Mokpwe)	jɔ̀kɔ̍	βe̍βà	βèjáò	Áe̍nì	βe̍tà	mo̍tóá	lìsààmbá	wa̍mbì	liwa	li-ome
Su	y-oko	-ba	-y-au	-ni	-tanu	mu-toba	sāmba	l-ɔmbi	li-buka	i-săka
!Duala	-wó	-bă	-lálò	-neí	-tánù	mutóba	sămbá	lombi	dibuá	dóm
Bubi	-de	-ba	-cha	-ñe	-chio	lade	la ba	la cha	la am	lēño
Noho (Batanga)	-ɔho	-ba	-lalo	-nai	-tano	n-toba	hembwedi	l-ombi	di-būa	j-om’
Yasa	e-woko	-ba	-lalo	-nai	-tano	mu-toba	mu-toba na boko	e-buwa	e-bwa na boko	dy-um’
Benga	-pɔkɔ	i-bale	i-lalo	i-nai	i-tano	u-toba	hembwedi	logo-ambi	i-buwa	n-dyomu
Lombi (Barombi)	č-a	-ba	-laso	-ni	-tanu	mo-tuwa	sambia	mo-tuwa beke	di-wū	di-um’
Bankon (Abo)	tšàá	bá!á	bí-á	bí-náǹ	bí-tá!ń	bí-sámà	ŋ̀-džàà-m-bẃέ	mwám̀	kì-bòú	ì-bɔ̀m
Basaa	pɔ́k	-ba	áâ	-nâ	tân	sámàl	sáàmbɔk	lu-em’	βòó	č-um’
Tunen	-mɔ̀tɛ	-fàndɛ	-làl	-nìs	-lán	-ĺέndal	-ĺέndɔƚlɔnùm	-námànɛ	-ìbo	nìóm
Nyo’o	mò` 	fò	tá	nis	tə̂					
Mande	mɔ´ɔ́t	fínt	tá:t	nis	tan					
Mbong    	ὲjɔ̍kɔ̍	be̍βὲ	bέ-la̍lò	bê:né	βé-tá	βé-tá lì-ɔ́kɔ́	βé-tá nà béβé	βéβě βéβě	é-sě fɔ̂kɔ̀	ló-ǹdàló
Fa’ (Bafia)	-fók	-byéè	-lǽǽ 	-nìn	-táàn					
Kpa	-fo’	-bɛ̄ɛ̄	-ráá	-nìn	-táàn					
Djanti (Tibea)	-mbə́	-bá	-túó	-ñí	-t́έàŋ					
Ki	ōmwáàsīí	māBā	mātɔ̄t	māné	mōtānó	mwālātó	[6] nò mwàsīí	mwēlémàn̄	[8] nō mwàsīí	mābwāt
Yambasa (Nugunu)	-mùè	-àndέ	-dàdò	-nnì	-táànɔ̀					
Bulu	fɔ́k	-bàè	-lál	njìn	-tán	-sàmàn	zàŋbwál	mwɔ̀m	èbú	à-wóm̀
Ewondo	fɔ́g	bɛ	lá	nyii	tán	saman	zamgbál	mwom	ebǔl	awôm
Bebele  		bá	lá	ñìì	tán	sàmàn	zaŋ̀gbá	mɔ̀m	é-bú	à-wóm
!Fang	fokh	bè	lal	né	tan	samé	nzaŋgwal	ôŋwam	ébul	awôm
Ngumba	vure	-ba	-lal’	-na	-tan’	n-toa	hembwedi	l-ombi	e-būa	womi
Bujeba	vur	mba	nlale	nna	ntan	ntaŋ vur	ntaŋ ba	ntaŋ lale	ntaŋ nna	bume
Njem (Koonzime)	ŋgw-ar	-m-ba	-lɛ	-na	-ten	-tobɔ	-ten a bā	ten a lɛ	ten a na	kam
Mpiemo	-woro	-ba	-lali	-na	-tano	-tan-e-woro	-tan-e-bā	-tan-e-lali	-tan-e-nā	kamo
Yaka (Kako)	-wato	-ba	-lali	-nā	-tani	-tanewato	-tanebā	-tane-bi-lali	-tanenā	kamon
*6Zone B
Myene	-mori	-mbani	-raro	-naï	-tani	orowa	orouagenon	enanaï	enogomi	igomi
Sekyani	-wɔte	-ba	-taj’	-nei	-tani	-tan-ai-wɔte	-tan-e-bā	-tab-ebi-taj’	-tan-ebi-nei	dy-ɔmu
Kele	yi-wɔtɔ	-ba	-lali	-nai	-tani	-tani na yi-wɔtɔ	-tani na bi-ba	-tani na bi-lali	-tani na bi-nai	di-omu
Wumvu	mo	yolè	satu	naï	tani	motoba	motsumi	mwambi	ibuwa	djiku
Kota	-oko	-iolo	-satu	-nai	-tan’	-tan’ moko	-tan’ mi-olo	-tan’ mi-satu	-tan’ mi-nai	-kum’
Tsogo	poko	badé	tato	naï	taï	motoba	tsambroè	génana	étaï-n’énaï	ndjima
Kande	moti	-bali	-lato	-na	-o-ta	mo-toba	napo	ge-nana	e-tae na e-nai	jema
Pinji	poko	balé	tato	naï	tani	motoba	motoba-na-po	génana	buka	ndjima
Sira	mosi	beï	ireru	ina	iranu	isyamanu	ina-gu-ireru	ginana	kambu-mosi	digumi
Sangu	-moši	-bei	-i-rero	i-nana	i-rano	samano	kambo moši	kambo bei	kambo i-rero	i-gūmi
Punu	imosi	bibeï	bitatu	bina	biranu	bisyamunu	sambuali	inana	ifu	igumi
Lumbu	mfimba	bibéï	birèru	bina	biranu	bisamunu	disambuadi	dinana	yifu	digumi
Duma	-mosi	-yole	-tatu	-na	-tanu	-samunu	tsambu	pombo	libwa	likumi
Njebi	mo	-oli	-tatu	-na	-tanu	e-samuna	sambo	pombo	wa	gumi
Mbede	-mo	ywole	-tadi	-na	-tani	-syami	ntcami	mfwomo	wa	kumi
Mbama	-mɔš’	-ele	-tate	-ya	-tan’	-tan’ ke-mɔš	tan’ bi-ele			kumi
Ndumu	-mo	ywole	-tati	-na	-tani	-sameni	tcami	pwomo	wa	kumu
Bali	-mo	-ole	-tiru	-n̄na			ntsaamu		bwa	kf§umi
S. Teke	mo	ywele	teru	nna	tanu	šyeno	nsamo	mpwomo	bwa	kumi
N Teke	-mʊ	-ele	-tetu	-nā	-tani	-semini	n-dzami	m-pʊamʊ	vua	kumi
NE Teke	-mʊ	-wele	-teru	-nna	-tanu	Sienʊ	n-samʊ	m-pwʊmʊ	bwa	kumi
C Teke	-mʊ	-mu-ōli	-tiru	-nna	-tanu	Sienʊ	n-tsam˜ a	m-pwʊmʊ	bwa	kfumi
E Teke	-mʊ	-bʊle	-tiru	-nne	-tanʊ	Siem	n-Sambu	m-pwʊmʊ	bwa	kumi
W Teke	-mʊ	-bōle	-tetu	-nā	-tan’	jam	tsām	pʊamʊ	vua	kum’
Buma	möy	bö´ pë	-sa:r	-ní	-tán	-shiö´ köm	-sál	inám	-va	-djíëm
Tiene	-mɔ́te	-ɛĺέ	-saté	-née	-táne	-síame				
Yanzi	m-bei	m-bue	a-tala	a-no	a-tien	ko-wob	tsamwan	nan	vwa	kwim’
Di	-mbeyi	-ọil	-sar	-na	-t’ēn	syām	nsāmboil	nān	wa	kwum
*6Zone C
Aka (Yaxa)	-mɔ́tí	-báé	-sátò	-nàì	-tánò	-sàmánò				-kámɔ́
Ngundi	e-moti	-bae	-lalo	-nnai	-tano	-tana-i moti	-tana-i pae	-tana-i lalo	-tan-i-nai	e-bofe
Pande	-mo	-bale	-ato	-ne	-tano	-amano	-ta-mo-bali	-ta-mo-ato	-tan-a momone	buopɛ
Koyo	-hɔgɔ	-ba	-tsáro	-ná	-táno	-tóbá	-tsâmbo	-âmbi	-bwa	-dzomú
Bobangi	oko	bālë	satô	nêī	tanô	môtöba	ncāmbô	mwāmbī	lībwá	zömū
Sengele	-no	-pele	-sato	-nei	tano	bi-samalo	n-zomu	mw-ambi	i-we	di-omu
Sakata	èmôn	i' pe	i' sâa	i' nìi	i' tê	i' sawn	keshaw` 	kenài' n	levà	jôn
Ntomba	mɔ̂	pě	háto	nɛi	tâno	hamalo	hambiálé	enânaí	(l)ibwá	liómu
!Lingala (Losengo)	moko	mibale	misato	minei	mitano	motoba	nsambo	mwambe	libwa	jomi
Buja	-či	-wa	-sato	-nei	-tano	-sámano	sambo	mo-nanai	li-bwa	li-omo
So	-omwi	-hele	-saso	me-keleka	homo	m-balomoi	m-baito hele	o-limbo-ŋga-hwele	o-limbo-ŋga-o-moi	labo
Lokele	-o-mwito	-mbalẹ	-satɔ	-nɛį	boomvi	li-ambi	bọsambalẹ	bọnanɛį	li-bwa	lįọų
Foma	-mo	-a-pi	-satu	-ne	-tano	li-ambi	bo-samberi	o-nanei	li-bwa	di-ūmū
Ngombe	-mosi	-bae	-sato	-nei	-tano	samano	sambo	bomw-ambi	di-bwa	domi
Bwela	e-mosi	i-ba	i-hato	-nei	i-tano	hámano	hambo	mo-nana	i-bwa	domi
Bati	moto	-bali	-salo	e-kweŋ-gena	o-bomoti	sa-salu	e-ta-e-bali	ŋ-kwaŋ-gane	o-bomoji	ma-bo
Bua	moti	-bale	-salu	-kwaŋga	bumoti	a-da nsi moti	a-da misi mi-bale	a-da misi mi-salu	a-da misi mi-kwaŋga	ma-bo
Mongo	-mɔ̃	-fé	-sáto	-nɛi	-tâno	-botóá	nsambo	moambi	iboá	jǒm
Mbole	-moye	-m-bali	-satu	-nnei	-homwe	sambali	di-ambe	bo-nani	d-ibwa	di-ū
Ombo	-mǒ	-fií	-sátu	-neį 	-tanu	-samalo	-îsambĭlí	inâneį́ 	lįbwă	jûm
Tetela	kecí	keendé	sátó	kɔɔnɛí	tánu	enáánɛí	samalo	esambeélé	divwaá	dikúmí
Kusu	o-mo	-pe	-satu	-nem	-tanu	samaro	sambele	e-nanem	di-owa	vūm
Nkutu	moko	hende	-satu	-nei	-tanu	samalu	e-samele	i-nane	du-bwa	i-ko
Kela	o-mako	-hindi	-satu	-nnei	-čanu	sambano	i-sambiali	i-nane	du-bwo	kama
Songomeno	-omo	-pe	-satu	-i-nei	-tanu	bi-samalu	sabwali	i-nana	li-bwa	djumi
Bushong	moko	ba-pi	-satu	-nei	-tano	ba-samalu	sambwali	nana	di-bwa	d-yum
*5Central Bantu
*6Zone D
Enya	-mo	-be	-sato	-nā	-tano	mo-toba	mo-čoƚmwendi	če-nana	o-bwa	kumi
Lengola	ímoi	iwili	issáro	innai	téfo	techinendára	tekanda isátso	tekanda ipili	tekanda dekamóie	bú
Bali	u-dju	i-bari	i-karo	i-kwaŋƚgenya	bu-muti	i-dju	bamutti na i-bali	bamutti na i-haro	bamutti i-kwaŋganya	ma-bo
Lega	-mɔzi	-bélé	-sáro	-nazi	-ránɔ	moróbá	moróbakámo	kenáana	mobôlá	ikómi
Holoholo	-mǒ	-bílí	-sátú	-ně	-táánô	-tandá	-lóbá	-ganda	-abúlá	-kumį́ 
Piri (Bhele)	ke-monsi	-bili	-satu	-nanji	-tanu	mu-tuba	mu-twa na mensi	ki-nane		i-kumi
Bira	ŋ-gilini	-bali	-sato	-nne	-tano	ma-dya	laludu	lalo	subia	i-komi
Nyali	i-ŋana	-wiri	di-letu	gena	-boo	ma-dia	ma-daneka	ba-gina	ba-gina m-gono	mine
Bodo	mòtú	mbálì	sáru	ngámàgá	mólòn	molon-[1]-tátali-motu	molon-tata-mbali	molon-ta-mosaru	molon-tata-moniaga	mbóù
Komo	mocí	íbɛ / bábɛ	ísáɔ / básáɔ	nne	bɔku	síta	sába	monáne	kénda	nkámá
Kare	mɔ̀tyí	roá	tàtù			itanu-nà-yimɔ̀tyí	itanu-nà-roá	itanu-nà-yitatu		
Nyanga	-įmá	-bí	-šátu	-ñe	-sáno	mu-túbá	-rínda	mu-náné	mw-énda	į-kú̧ mį
*6Zone E
Logoli	ndala	viviri	vivaga	vine	vitano	sita	saba	munane	tisa	likomi
Gusii	eyemo	ibere	isato	inye	isano	isano nemo	isano naibere	isano na isato	kianda	ikomi
Kuria	kimwi	ibere	isato	inyei	isano	isansaba	muhungate	inyanei	kenda	ikumi
Zanaki	mwi	-biri	amate	inye	isanu	isasaba	muhungati	inyanye	kenda	ikumi
Nata (Ikoma)	imwe	abili	isatu	inye	isanu	isasabhi	muhungate	inyanye	kenda	ikhomi
Sonjo (Temi)	ekunekɔ	ndwerexo	mae rindo	kwa	ma mkola	nɛdani	-nɛgɛna	-kwa	-nɛnɛ	beryoka-ne
Ngurimi	emwe	ibhere	isato	inye	isano	isansabha	muhungate	inyanye	kenda	ikomi
!Kikuyu	îmwe	igîrî	ithatû	inya	ithano	ithathatû	mûgwanja	inyanya	kenda	ikûmi
Embu	imwe	igiri	ithatu	inya	ithano	ithathatʊ	mʊgwanja	inyanya	kenda	ikʊmi
Meru	jimwi	fivili	firaru	fiini	firaanu	firindaru	mfungare	nyaanyi	jeenda	ikumi
Tharaka	imwə	ðsĭ-i̯ri	iθatu	inĭ̯a	itano	iθandatu	muqwanðsa	nĭ̯anĭ̯a	kœnda	ɨkumi
!Kamba	ĩmwe	ilĩ	itatũ	inya	itāno	thanthatũ	mũonza	nyanya	kenda	ĩkũmi
Chaga	-mwi	-vī	-raru	-na	-ranu	-rinàru	mfun· gare	ńańa	kenda	ikumi
Kahe	nyimu	shivi	shiradu	shina	shitanu		kifungade	shinane		nyikumi jimo
Gweno	mwi	vi	raru	na	tanu	tandatu	mfungate	nane	kenda	kumi
Pokomo	mo-dza	-wii	-hahu	-ne	-tsano	handahu	-fuŋgahe	-nane	k-enda	kumi
Nyika (Giryama)	mweŋga	h-iri	-hahu	i-nne	tsano	handahu	fuŋgahe	h-nane	č-enda	kumi
Digo	mwɛŋga	-βiri	-hãhũ	-nee	-tsano					
Taita	imweri	iwi	idadu	inya	isanu	irandadu	mufungade	inyanya	ikenda	ikumi
*6Zone F
Bende	jimwi	ibhili		inne	-itano	mukagha		munane	kenda	ikumi
Fipa	lyonga	viili	ichitatu	zinni	visaano	uuntanda	saba	chinane	chinwe mbali	fuundimbali
!Nyamwezi	-mó	-βɪ́li	-dátʊ	-ne	-táanó	-tandáto	m̀púúngatɪ́	m̀naáné	keendaá	ikʊmí
Sumbwa	yimwi	ibili	-satu	ine	-tano	mkaga	musamvu	mnane	syenda	ikumi
Sukuma	-mo	-βili	-datu	-né	-taano	-tandátu	mpųŋgáti	naáne	kendå	-kumį
Kimbu	imwi	jivili		jinne	jitano	mutanda	mupungati	munane	kenda	ikumi
Bungu	ilyimwi	(zi)wili	tatu	zini	(zi)sano	sita	saba	mnane	tisa	ikumi
Nyilamba	-mwẹ	-ẹlẹ	-tatu	-n̄nẹ	-taano	-tandatọ	mọpù̧ŋgatẹ	-naana	kyeenda	kyUmi
Mbugwe (Irangi)	munče	-bili	-tatu	-nne	salia	i-sasatu	m-puŋgate	i-nane	i-kenda	i-kumi
Mbugu	-kigi	-nu	-tatu	-hahi	-kohi	-mtendatu	mfungate	nane	kenda	muhadema
Rimi (Nyaturu)	imwe	yiu	itatu	ine	itano	mutandatu	mufungati	munana	kenda	ikumi
Langi	imudu	iviri	itatu	kanni	isanu	isasatu	mfungati	nanne	kenda	ikumi
*6Zone G
Gogo	mose	-ijete	-datu	-ni	-hano	m-tandatu	m-fuŋgati	mu-nane	i-kenda	i-kumi
Kaguru	-mwe	-idi	-datu	-ne	-sano	m-tandatu	m-fuŋgati	m-nana	kenda	i-kumi
Shambala	-ŋwe	-ili	-tatu	-nne	-šano	-tandatu	-fuŋgate	m̄nane	k-enda	miloŋgo
Tubeta (Taveta)	-mwe	-iri	-tatu	ine	-sano	-tandatu	-fungate	-nane	kenda	ikumi
Casu (Pare)	-mwe	-iri	-tatu	-ne	-sano	-tandatu	mfungate	-nane	kenda	ikumi
Bondei	mosi	mbii	ntatu	nne	shano	sita	saba	nane	tisa	kumi
Zigula	bosi	mbili	katatu	nne	shano	tandatu	fungate	mnane	chenda	mlongo
Zaramo	imwe	wa-bili	ndatu	kane	hnano	yesita	yesaba	dekanane	kenda	kumi
Ngulu	bosi	kaidi	ntatu	kane	shano	mtandatu	mfungate	mnane	kenda	kumi
Ruguru	imwe	weli								
Kami	imwe	bili	ndatu	nne	tano	sita	saba	nane	kenda	kumi
Kutu	moja	bili	ndatu	nne	tano	sita	saba	nane	tisa	kumi
Sagala	mose	-pili	-datu	-nne	-tano	m-tandatu	m-fuŋgati	m-nana	i-kenda	i-kumi
!Swahili	moja	mbili	tatu	nne	tano	sita	saba	nane	tisa	kumi
Pemba	-modya	-wili	-tatu	-ne	-tano					
Komoro	moja	mbili	ntraru	nne	ntsanu	sita	saba	nane	shenda	kumi
Tikuu	-moya	-bili	-čaču	-nne	-tano	sita	saba	-nane	i-kenda	-kumi
Pogoro	yimu	mbiri	ntatu	msheshi	mhanu	sita	saba	nani	tisa	kumi
Ndamba	yimu	mbili	ntatu	mchechi		sita	saba	nani	tisa	kumi
Sango	u-moŋga	-wili	-tatu	-na	-sano	m-tanda	-na na-datu	m-nana	sano na wa-na	i-çumi
Hehe	imwi	-vili	-datu	itayi	-haanu	mutaanda	mufuuŋati	imunana	igonza	ichumi
Bena	jimwinga	vavili	ifidatu	fitayi	ifihanu	fimutanda	fimufuŋati	fimunana	finyigondza	finyikyumi
Pangwa	yimonga	fivili	chidatu	ine	chihano	sita	saba	nane	tisa	kumi
Kinga	kipamato	sivili	kyadatu	kwani	kyahano	-n-tanatu	-lekela-ku-pamato	-nana	-budika-ku-pamato	kitsigo
Wanji	kimo	fivili	fitatu	fine	lihano	ntanda	lekelalubale	lekelakwoni	budikalubale	kijigho
Kisi	yimu	-bele	-datu	-ina	-kanu	sita	saba	nane	tisa	komi
*6Zone H
!Kikongo	koxi	kole	kutatu	kuya	kutanu	kusambanu	nsambwadi	enana	evwa	ekumi
Bembe	-mosi	-oolo	-tatu	-na	-ta:nu	-sa:munu	nsàámù	mpóómò	guá	kúùmì
Yombe	-eka	-ɔ̄le	-tatu	-ya	-tano	-sambanu	sambu’adi	di-nana	di-vua	di-kumi
!Kimbundu	moxi	iari	tatu	uana	tanu	samanu	sambuari	nake	ivua	kuinii
Sama	mosi	č-ade	-tatu	-wana	-tanu	-samana	sambo-ade	di-nake	di-voa	di-kuiŋ
Bolo	mosi	-yati	-tatu	-wana	-tanu	-samana	sambo-ale	nake	i-voa	kuyiŋ
Songo	mosi	-yade	-tatu	-wana	-tanu	-samana	sambo-ate	-nake	i-vo	kuinyi
Yaka	-mósí	-óólá	-tátú	-ya	-táánú	-sááƚmbánú	tsámbwádya	náana	v́-vwa	-kúúmí
Suku	-mósi	-óódi	-tátu	-’gia	-táánu	-sámbánu	-ŋsá-mbúádi			
Mbangala	-moši	-yadi	-tatu	-wana	-tanu	samanu	sambuadi	nake	di-vua	-kumi
Hungana	-momo	-bili	-tatu	-wana	-tan’	bi-nin’	n-tsema	nan	uwa	kum’
*6Zone J
Soga	ndala	ibiri	isatu	ina	itanu	mukaga	musamvu	munana	mwenda	ikumi
Gwere	mwoiza	ibiri	isalu	inna	itanu	mukaaga	masaanvu	munana	mwenda	ikumi
Nyala	-lala	-viri	-datu	-nne	-tano	-tano na lala	-tano na wiri	-tano na datu	-tano na nne	lixumi
!Luganda	emu	bbiri	ssatu	nnya	ttaano	mukaaga	musanvu	munaana	mwenda	kkumi
Nyoro	-mu	-βiri	-satu	-na	-taano	om̄kaaga	om̄sānju	om̄naana	omwēnda	ikumi
!Nyankole	-mwe	-βiri	-šatu	-na	-taano	om̄kaaga	om̄šānžu	om̄naana	omwēnda	ikumi
!Nkore-Kiga	emwe	ibiri	ishatu	ina	itaano	mukaaga	mushanju	munaana	mwenda	ikumi
Karagwe	-mwe	-bili	-satu	-nne	-tanu	mu-kaga	mu-sanzu	mu-nana	mw-enda	i-kumi
Haya	-mó	-bili	-shatu	-ína	itaanu	mukáaga	múshanju	omunáana	mwenda	ikûmi
Kerebe	imoʔ	ibii	isatu	ina	itanu	mugaka	musanzu	munana	mwenda	ikumi
Zinza	emwe	ibili	isatu	inna	itaano	mukaga	musanzu	munana	mweenda	ikumi
Kwaya (Jita)	-mwi	ebili	esatu	enna	etanu	etanu na imwi	etanu ne bili	etanu nesatu	etanu ne nna	ekumi
Masaba	indwela	tsibiili	tsitaru	tsine	tsirano	tsiseesaba	musafu	sinane	sienda	likhumi
!Luhya	-lala	-bili	-taru	-ne	-raano	-sasaba	musaafu	munaane	shienda	ekhumi
Saamia	ndala	chibiri	chidatu	chinne	chitano	chitanu na ndala	chitanu na chibhiri	munane	chitanu na chine	ehumi
Konzo	-guma	-bere	-satu	-ne	-tanu	omu-kaga	omu-sanzu	omu-nane	omwenda	eri-kumi
Nande	-gȯma	-bėri	-satȯ	-nė	-tanȯ	ndatu	-linda	omunané	omwenda	erikumi
Hunde	moja	mbili	tatu	ine	tano	sita	saba	munane	kenda	kumi
Shi	-gùmà	-bìtì	-shàtù	-níi	-tàànù	-dàtù	-dàà	-nàànì	-éndà	-kùmí
Kabwari	-mwe	-biri	-tatu	-nne	-tano	m-tanda	n-dūi	mu-nana	kenda	kumi
!Rwanda	limwe	kabili	gatatu	kane	gatanu	gatandatu	kalindwi	umunani	icyenda	icumi
!Rundi	-mwe	-biri	-tatu	-ne	-tānu	-tandatu	indwi	umunāni	i-cēnda	i-cumi
Shubi	limwe	kabiri	gatatu	kane	gatanu	mukaaga	mushaanju	munani	umweenda	ichumi
Hangaza	kimwe	-bili	bitatu	bine	katanu	mukaga	mushanju	munani	mwenda	chumi
Vinza	limwe	kabhile	katatu	kane	katanu	katandatu	indwi	munane	chenda	chumi
Ha	mbele	-bhili	gatatu	kane	gatanu	gatandatu	ndwi	munani	cheenda	chumi
*6Zone K
!Chokwe	káxi	kári	tátu	uana	mu-tânu	mu-sambânu	ximbiári	nake	ívua	kúmi
Luchazi	k-osi	k-ari	k-ato	-wana	-tano	sambano	sambari	nake	iwa	li-kumi
Lwena (Luvale)	-mwe	-βáli	-tàtu	-wàna	-tànu	musambu	-tanu na-βali	-tanu na-tatu	-tanu na-wana	likumi
Mbuunda	mo-lika	-bali	-tatu	-wana	-tanu	-tana na u-mu	-tanu na -bali	-tanu na -tatu	-tanu na -wana	li-kumi
Nyengo	-moya	-biθi	-ato	-inne	-tanu	-moya (left hand)	-iθi	-hato	-inne	li-kume
Mbwela	-mo	-bidi	-hatu	-ina	-tanu	-tanu na omo	-tanu na -bidi	-tanu na -satu	-tanu na -nā	di-kumi
Lunda (Ndembo)	-mu	-yedi	-satu	-ni	-taanu	sambaŋo	sambwari	či-nana	di-vū	di-kumi
Pende	moshi	ayadi	-tatu	-wana	-tanu					kumi
Luyana	-mwea	-ili	-atu	-nne	-tanu	-sikaa na -mwea	-sikaa na -ili	-sikaa na -atu	-sikaa na -nne	li-kumi
Kwangali	zimwe	mbali	ntatu	ne	ntano	ntazimwe	ntambali	ntantatu	ntane	murongo
Kwangwa	-mweya	-ili	-atu	-ne	-tanu	-omboƚmwe	-mbaeri	-mbatu	bati	li-kumi
…Mwenyi	-mweya	-íli	-atú	-néé	mutáánu	[5] ná [1]	[5] ná [2]	[5] ná [3]	[5] ná [4]	líkumí
Gova (Mbukushu)	-fotji	-wadi	hatu	-ne	kwoko	kwoko no-fotji	kwoko no-wadi	kwoko no-hatu	kwoko no-ne	dikumi
Subia	yo-ŋke	-o-bele	-o-tatwe	-o-ne	-o-sanwe	zimane anza ni yi-mwina	zimane anza ni zo-bele	zimane anza zo-tatwe	zimane anza ni zo-ne	i-kumi
Mbala	-moši	-bali	-satu	-gwana	-lanu	sambanu	samboeli	ki-nana	li-bwoa	gumi
*6Zone L
Luna	-ūmoƚūmwe	-bidi	-satu	-inayi	-tanu	sambomo	sambwali			di-saŋgi
Bangubangu	-mo	-bili	-satu		-sanu	mu-tuba				
Kete	-m̀w	-à:r	-sàcw	-+tìn	-tà:n	-sàmbàn	-shàƚmbwâr			-kùm
Songye	-muneŋka	-bidi	-satu	-naŋka	-tano	sambombo	sambo ka-bidi	mu-anda	ki-tema	kumi
Luba-Kasai	-mwe	-bidí	-satú	-nááyí	-táánú	-sáámƚboombó	mwáándá mútéketé	mwáándá múkulu	cíteema	díkumí
Kanyok	-mu	-bidi	-satu	-nai	-tanu	mu-sambanu	mu-sambibidi	mu-anda	či-teme	di-kumi
!Luba-Shaba	mo	widi	-satu	-na	tanu	samba	samba-widi	mwanda	kitema	dikumi
Hemba	-ne	-bili	-satu	-naŋka	-tano	samba	ki-lova	mw-anda	ki-tema	i-kumi
Sanga	-mo	-widi	-satu	-na	-tanu	samba	samba vidi	mw-anda	či-tema	di-kumi
Kaonde	-mo	-biji	-satu	-na	-taanu	tutaanu nekamo				-kumi
Nkoya	-mʊ	-bidi	-hatu	-ina	-tanu	-tanu na ʊmʊ	-tanu na -bidi	-tanu na -satu	-tanu na -nā	di-kumi
Mbwera	k-ʊsi	k-ari	k-atʊ	-wana	-tanʊ	sambanʊ	sambari	nake	iwa	li-kumi
*6Zone M
Pimbwe	imwi	b’ili	tatu	ine	sano	sita	saba	nane	kenda	ikumi
Rungwa	-mwi	-wili	-tatu	-ne	-sanu	sita	saba	-mkaaga	chenda	ikumi
Rungu	conga	-ili	tatu	vini	sano	mutanda	cinimbali	cinani	fundimbali	kumi
Mambwe	conga	viili	vitatu	vini	visano	mutanda	cinimbali	cinani	fundimbali	ikumi
Ndali	jimo	-bili	itatu	ina	ihano	ntandatu	sebeni	lwele	naini	kalongo
Mwanga	chonga	-wili	vi-tatu	vini	vi-sano	mu-tanda	munenulambali	kanani monsi	mufundikambali	i-kumi
Nyiha	yooka	vavili	zitatu	zine	zisano	sita	saba	umunana	tisa	ishumi
Malila	hoka	vivili	vitatu	vini	visanu	mutanda	[5] na [2]	munana	[5] na [4]	ishumi
Safwa	imo	babili	zitatu	zine	zisanu	tandaa	saba	punga	tisa	ilongo
Iwa	-oŋga	-wili	-tatu	-ni	-saano	mutanda				-kumi
Tembo	-oka	-bili	-tatu	-naai	-saano	mutanda				mufundikamonsi
Nyakyusa	kamo	tubili	tutatu	tuna	tuhano	ntandatu	tuhano na tubili	lwele	tuhano na tuna	kalongo
Taabwa	-umo	-bili	-tatu	-na	-sano	mu-tanda	ki-loba	mu-anda	fundi	li-kumi
!Bemba	cimo	fibili	fitatu	fine	fisano	mutanda	cine lubali	cine konse konse	pabula	ikumi limo
Bisa	-mo	-wili	-tatu	-nne	-sano	-sano na -mo	-sano na -wili	-sano na -tatu	-sano na -nne	-ikumi
Lala	-mo	-wili	-tatu	-nne	-sano	-sano na -mo	ci-lowa	-sano na -tatu	sano na ’nne	i-kumi
Lamba	-mo	-βili	-tatu	-ne	-sanu	-sanu na-mo	-sanu na-βili	-sanu na-tatu	-sanu na-ne	ikumi
Lenje	komwí	tobílo	totátwe	tone̍	tosánwe	tosánwe a komwí	tosánwe a tobílo	tosánwe a tótátwe	tosánwe a tóne̍	líkumi
Ila	-mwi	-bili	-tatwe	-ne	-sanwe	chisambomwi	chiloba	lusele	ifuka	ikumi
Tonga	-mwi	-bili	-tatu	-ne	-sanu	musanu -mwi	musanu -bili	musanu -tatu	musanu -ne	ikumi
*6Zone N
Manda	-monga	-vele	jidatu	ncheche	muhanu	sita	saba	nani	tisa	komi
Matengo	moja	-bele	itatu	nsesi	unhano	sita	saba	nani	tisa	kome
Mpoto	chimu	ibeli	itatu	nsesi	nhwano	sita	saba	nani	tisa	likomi
Tonga	-mo	-ʊi	-tatu	-nayi	-nkonde	nkonde na chimoza	nkonde na viʊiri	nkonde na vivatu	nkonde na	vinayi	chumi
Tumbuka	-mo	-ʊiri	-tatu	-nayi	-nkonde	nkonde na chimoza	nkonde na viʊiri	nkonde na vivatu	nkonde na vinayi	khumi
!Nyanja	chimodzi	ziwiri	zitatu	zinai	zisanu	[5] ndi [1]	[5]ndi [2]	[5]ndi [3]	[5] ndi [4]	khumi
Senga	-mo	-wiri	-tatu	-ne	-sano	[5] na -mo	[5] na -wiri	[5] na -tatu	[5] na -nai	kumi
Kunda	posi	piri	raru	či-nā	-tanu	-tantatu	či-nomwe	sere	femba	kumi
Nyungwe	posi	piri	-tatu	-nai	-xanu	-tant’atu	činomue	sere	f’emba	k’umi
Sena	posi	uiri	-tatu	-nai	-xanu	-tanthatu	pi-nomue	pisere	pfemba	khumi
Rue	mu-nyi	-bihi	-tatu	-ne	-šano	-šano na me-tu	-šano na a-nto a-bihi	-šano na a-nto a-tato	-šano na a-nto wa-ne	šume
Podzo	posi	piri	-tatu	-nā	-sano	-tandatu	-nomwe	a-sere	femba	kumi
*6Zone P
Ndengereko	lumo	ibili	itatu	ina	tano	sita	saba	nane	kenda	kumi
Ruihi	lumo	ebele	itatu	ina	tano	sita	saba	nane	kende	komi
Matumbi	lumo	-bɛlɛ	tatu	nsese	tano	sita	saba	(nani)	tisa	kɔmi
Ngindo	imwe	ibele	itatu	ncheche	nhwano	sita	saba	nani	tisa	komi
Yao	-mo	-wili	-tatu	mcheche	msano	[5] na -mo	[5] na -wili	[5] na -tatu	[5] na mcheche	likumi
Mwera	-mo	-wˆ ili	-tatu	ncece	ŋano	(ŋano -mo)	ŋano -ŵili	ŋano -tatu 	(ŋano ncece)	kumi
Makonde	-mo	-vili	-tatu	-nšeše	mwanu	[5] na -mo	[5] na -vili	[5] na -tatu	[5] na nšeše	kumi
Mabiha	-mo	-βili	-tatu	nčeče	mɸanu	[5] na [1]	[5] na [2]	[5] na [3]	[5] na [4]	likumi
Makua	èmózà	píli	tháru	xéxè	tânu	[5] ná mózà	[5] ná píli	[5] ná tháru	[5] ná xéxè	m’lókò
Lomwe	mosa	pili	-taru	-nai	-tanu	[5] na moha	[5] na pili	[5] na taru	[5] na nai	li-kumi
Chuabo	moða	bili	-taru	-nai	-tanu	[5] na moða	[5] na beli	[5] na taru	[5] na nai	kumi
*6Zone R
South Mbundu	mosi	vali	tatu	kwãla	tãlo	epandu	epandu vali	echelãla	echea	ekwĩ
Ndombe	moši	-bali	-tatu	kwana	-tatu					e-kui
Nyaneka	-ike	-vari	-tatu	kwana	-tano	pandu	panduvari	tyi-nana	tyi-ve	e-kwi
Nkumbi	-mwe	-βali	-tatu	-kwana	-tano				óndíke	
Kwanyama	-mwe	-ali	-tatu	-ne	-tano	n-hano na i-mwe	n-hano na m-bali	n-hano na n-hatu	n-hano na ’nɛ	omu-loŋ-go u-mwe
Ndonga	-mwe	-áli	-tátu	-né	-tánó	-hamanó	-héyáli	-hetátu	omugóyi	ómúlóngo
Herero	imwe	mbari	ondatu	ine	ondano	ohamboumwe	ohambombari	hambondatu	omuvyu	omurongo
*6Zone S 
!Shona	motsi	piri	tatu	china	shanu	tanhatu	chinomwe	rusere	pfumbamwe	gumi
Zezuru	-mwé-cheté	-irí	-tatú	-na	-shánu	-tánhatú	-nomwé	-séré	-pfuƚmbamwe	gúmí
Manyika	-mŋe	-wiri	-tatu	-na		-tanɦatu				gumi
Karanga	motsi	piri	tatu	china	shanu	tanatu	chinomgñ e	rusere	pfumbamgñ e	gumi
Ndau	posa	piri	-tato	-nā	-čano	tantato	či-nome	sere	fumbawe	gumi
Kalanga	-ŋompela	-βili	tatu	-nna	-šanu	-tathatu	-lumŋe gunotendeka	-ɦana-lume	-ɦana-kadzi	gumi
Venda	-thihi	-vhili	-raru	-n̯a	-t̯anu	rathi	sumbe	malo	t̯ahe	fumi
!Setswana	mongwe- fêla	bababêch	babararo	babanê	babatlhano	babarataro	bašupa	bafêra menô êmêbedi	bafêra	monô ole mongwe	lešomê
!N Sotho	tee	pedi	tharo	nne	hlano	tshela	šupa	seswai	senyane	lesome
!Sesotho	nngwe	pedi	tharo	nne	hlano	tshelela	supa	robedi	robong	leshome
Lozi	-ŋwi	-beli	-talu	-ne	-ketaƚlizoho					lishumi
Xhosa	nye	bini	thathu	ne	hlanu	thandathu	sosixhenxe	sosibhozo	solithoba	solishumi
!Zulu	nye	bili	tatu	ne	hlanu	isitupa	isikombisa	shiyangalombili	shiyagalolunye	ishumi
!Swazi (Swati)	-nyé	-bilí	-tsâtfu	-ne	-sihlánu	-si–tfûpha	-li–sôntfo	-siphóƚhlôngo	-yimfîcá	-li–shûmi
!Ndebele	-nye	-bili	-thathu	-ne	-hlanu	isithupha	isikhombisa	ficaminwembili	ficamunwemunye	itshumi
Ngoni	-mozi	-wili	-tatu	-nne	-tano	-tano na-mozi	-tano na--wili	tano na--tatu	tano na--nne	itšumi
Tswa	-ŋwe	-mbiri	-nharu	mune	nklanu	[5] wa [1]	[5] wa [2]	[5] wa [3]	[5] ni [4]	khume
Tonga	-ŋwe	-v̌iri	-raru	mune	ntlhanu	[5] na [1]	[5] na [2]	[5] na [3]	[5] na -ne	khume
!Tsonga	n’we	-mbirhi	-nharhu	mune	ntlhanu	tsevu	nkombo	nhungu	kaye	khume
!Ronga	-ñwe	-birji	-rjarju	mune	ntlhanu	ntlhanu na xiñwe	ntlhanu na bsibirji	ntlhanu na bsirjarju	ntlhanu na mune	khume
Chopi	-mwe	-ɓiɗi	-raru	-mune	m̄tš’anu	m̄tš’anuni--mwe	m̄tš’anuni--ɓiɗi	m̄tš’anuni--raru	m̄tš’anu nimune	ɗigume
!Tonga Imhambane	-mwi	-bili	-tatu	-ne	-sanu	-sanu mu--mwi	-sanu mu--bili	-sanu mu--tatu	-sanu mu--ne	ikumi

#ural
*Uralic
+Proto-Finno-Ugric	*ykte	*kakte	*kolm-	*neljä-	*vit(t)e	kut(t)e				
**Finnic
!Finnish	yksi	kaksi	kolme	neljä	viisi	kuusi	seitsemän	kahdeksan	yhdeksän	kymmenen
…Meänkieli (Tornedalian)	yks	kaks	kolme	neljä	viis	kuusi	seitemän	kaheksan	yheksän	kymmenen
Ingrian	üks	kaks	kolmeD	neljä	vīz	kūz	seitsen	kaheksan	üheksän	kümmenän
Karelian	yksi	kakši	kolmi	ńel’l’ä	viisi	kuuši	šeiččemen	kahekšan	yhekšän	kymmenen
Olonets (Livvi)	üksi	kaksi	kolme	ńelli	viizi	kuuzi	seiččie	kaheksa	ükeksä	kümmene
Ludic	üks	kakš	kolme	njelj	viiš	kuuš	seittjšeme	kaheksa	üheksa	küme
Veps	üś	kakś	koume	nel’l’	viž	kuź	seiččeme	kahesa	ühesa	kümne
…Sódjärv	ikś	kakś	kōme	n’el’	viš	kuź	seečmen	kahcan	ihcan	kimn’en
Votic (Vod)	ühsi	kahsi	kõlmõ	nellä	viiz	kuuz	seitsee	kahõsaa	ühesää	chümmee
!Estonian	üks	kaks	kolm	neli	viis	kuus	seitse	kaheksa	üheksa	kümme
Livonian	ikš	kakš	kuolm	nēæa	vīž	kūž	seis	kādõks	īdõks	kim
**Saami
N Saami (Lapp)	okta	guokte	golbma	njeallje	vihtta	guhtta	čiežá	gávcci	ovcci	logi
S Saami	âkχtɛ	kŭokχtɛ	kul’mɛ	nĭel’jɛ	viiɔtɛ	kuuɔtɛ	t’šiit’šɛ	kàkχtsiɛ	ukχtsiɛ	lɯɔkiɛ
Inari Saami	ohtâ	kyeh’ti	kulmâ	nelji	vittâ	kuttâ	čiččâm	kähci	oovce	love
…Lovozero (Kildin)	ɛχ̄t	kuχ̄t	kolm	n’el’j	vidḍ	kudḍ	kižɛm	kaχ̄c	aχ̄c	lɔg’g’
…Skolt	õhtt	kue’htt	koumm	nellj	viit	kutt	ciccâm	kääu’c	ååue	loe
**Permic
Udmurt (Votyak)	odïg	kɨk	kuinʲ	nʲɪlʲ	vitʲ	kwatʲ	sʲizʲim	t’amɪs	ukmɨs	das
Komi (Zyryan)	ötik	kɨk	kujim	nʲolʲ	vit	kvayt	sʲizʲim	kökyamɨs	ökmɨs	das
…Permyak	ötik	kɨk	kuim	nʲolʲ	vit	kvat’	sʲizʲim	kɨkyamɨs	ökmɨs	das
**Volgaic
Meadow Mari (Cheremis)	ikte	kokə̑t	kumə̑t	nə̑lə̑t	vizə̑t	kudə̑t	šə̑mə̑t	kandaše	indeše	lu
…Gornomari (Hill Mari)	iktə	koktə̑	kə̑mə̑t	nələt	vəzət	kudə̑t	šəmət	kändäkšə	əndekšə	lu
!Mordvin (Erzya)	veyke	kavto	kolmo	nʲilʲe	vetʲe	koto	sʲisʲem	kavkso	veyksə	kemen’
Moksha	fkä	kafta	kolma	nʲilʲä	vetʲä	kota	sʲisʲəm	kafksa	veyksa	keməny
**Ugric
!Hungarian	egy	kettő 	három	négy	öt	hat	hét	nyolc	kilenc	tíz
Khanty	it	katn	ȟutəm	n’atə	vet	ȟut	tapət	nivət	yaryaŋ	yaŋ
Mansi	akva	katɪg	ȟurum	nila	at	ȟot	sat	n’ololov	ontolov	lov
**Samoyed
+Proto-Samoyedic	*op	*kitä	*näkur	*tettə	*səmpəläŋkə	*məktut	*seytwə	*kitä(yn) tettə	*ämäytumə	*wüət
Selkup	ukkyr	sitty	nåqyr	tətty	sompyl’a	muktyt	selči	sitty tətty	ukkyr čœŋgyntyl’ köt	köt
Nenets	ŋobʔ	s’id’a	n’aȟarʔ	t’et	saml’aŋg	matʔ	s’iʔiv	s’idend’et	ȟasuyuʔ	yuʔ
Enets	nô’	s’izhe	néȟu	teto	soboreg	mottú”	sew	s’zit’et	ȟasud’u	b’iw”
Nganasan	ŋuʔoy	siti	nagür	tetə	saŋȟol’aŋkə	motü	s’aybə	sitiðətə	ŋam’aytümə	biʔ
+Kamas	o’m	šide	naagur	tee’də	sumna	muktu’	sej’bü	šëntee’de	aamitun	bjə’n

#alta
*Turkic
+Old Turkic	bir	iki	üč	tört	beš	altï	yeti	säkiz	toquz	on
**Bolgar
!Chuvash	pěr	ik	viś	tăvat	pilěk	ult	śič	sakăr	tăȟăr	vun
**Southern
!Turkish	bir	iki	üç	dört	beş	altı	yedi	sekiz	dokuz	on
Crimean Turkish	bir	eki	üş	dürt	bíş	altı	yedi	sigiz	tohuz	on
!Turkmen	bir	iki	uč	dört	bəš	altı	yedi	sekiz	dokuz	on
Khalaj	bī	äkki	ǖč	tȫrt	bēš	alta	yētti	säkkiz	toqquz	ōn
Gagauz	bir	iki	üč	dört	beš	altı	yedi	sekiz	dokuz	on
!Azerbaijani	bir	iki	üç	dörd	beş	altɪ	yeddi	səkkiz	doqquz	on
Qashqay	bir	ikki	üč	dört	bä'š					on
**Eastern
!Uyghur	bir	ikki	üč	tört	bæš	altæ	yættæ	sækkiz	toqquz	on
!Uzbek	bir	ikki	uch	to’rt	besh	olti	yetti	sakkiz	to’kkiz	o’n
Yellow Uighur	pêr	îške	uš	tört	pes	altɪ	yekhtî	saqɪs	toqus	on
Salar	byr	igi	uj	diot	beš	alty	yidy	sekis	doqus	on
WYughur	byr	šigy	uš	diort	bes	ahldy	yidy	saghys	dohghys	on
Fu-yü Gïrgïs	bïr	igi	uš	durt	biš	altï	čiti	sigis	doğus	on
+Chagatay	bir	iki	üč	tört	beš	altï	yeti	sekiz	toquz	on
**Western
!Bashkir	ber	ike	øs	dœrt	biš	altɪ	ete	higeð	tuɣɪð	un
Karachay	bir	eki	yuč	tyort	beš	altı	jeti	segiz	toɣuz	on
Karaim	bir	eki	its	dyert	bes	altı	yedi	segiz	toɣuz	on
Kumyk	bir	eki	üch	dyert	besh	altı	yetti	segiz	toghuz	on
!Tatar	ber	ike	öch	dürt	bish	altı	jide	sigez	tugız	un
Baraba	bir	iki	üts	tört	päš	alttı	yädi	säkiz	toɢız	on
Crimean Tatar	bir	eki	uč’	dyort	beš	altı	yedi	sekiz	dok‘uz	on
**Central
!Kazakh	bir	yeki	üş	tört	bes	altı	žeti	segiz	toğız	on
…written	бір	екі	үш	төрт	бес	алты	жеті	сегіз	тоғыз	он
!Kyrghyz	bir	eki	üč	tört	beš	alty	jeti	segiz	toghuz	on
Nogai	bir	eki	üsh	dört	bes	altı	yeti	segiz	togız	on
Karakalpak	bir	eki	üš	tört	bes	altı	žeti	segiz	toɣız	on
Northern
Yakut	biir	ikki	üs	tüört	bies	alta	sɛttɛ	aʁɪs	toʁus	uon
Dolgan	biir	ikki	üs	tüört	bies	alta	hette	agıs	togus	uon
Khakas	pir	iki	üs	tört	pes	altı	četi	segis	toghıs	on
Altay	bir	eki	üč	tört	beš	altɪ	jetı	segis	togus	on
Chulym	pir’	igi	üts	tört	peš	altı	jedi	segis	toɣus	on
Shor	pir	iygi	üš	tört	peš	altı	četti	segis	togus	on
Tuvan	bir	iyi	üš	dört	beš	aldı	čedi	ses	tos	on
Karagas	birä	ihi	üiş	tört	beiş	altè	t̴edè	sehes	tohos	on

*Mongolian
+Middle Mongolian	niken	ɟirin	gurban	dörben	tabun	ɟirɣuɣan	doloɣan	nayiman	yisün	arban
+Classical	nigen	qoyar	ɣurban	dorben	tabun	jirɣuɣan	doloɣan	naiman	yisün	arban
!Mongolian (Khalkha)	nig	xoyor	guraβ	döröβ	taβ	dzorɣaa	doloo	naym	yös	araβ
Khorchin (Peripheral)	neg	xojor	gurav	durev	tav	džurgā	dolō	nɛ̄m	jüs	arav
Ordos	nege	xojor	gurva	dörvö	tavu	džurgā	dolō	naěm	jisu	arav
Buryat	negen	xoyor	gurban	dyrben	taban	zurgaan	doloon	nayman	yuhen	arban
Oirat	nige(n)	xoyor	ɣurba(n)	dörbö(n)	tabu(n)	zurɣā(n)	dolō(n)	nayima(n)	yesü(n)	arba(n)
Kalmyk	negn	xoyr	hurvn	dörvn	tavn	zurhan	dolan	nəəmn	yisn	arvn
E Yurghur	nighe	ghuur	ghurwan	döwen	taawyn	jurghuun	doloon	naiman	shisun	harwan
Pao-an (Bonan)	nygy	ghuar	ghurang	derang	tavung	jirghung	dolong	nimang	yesong	harvang
Santa (Dongxiang)	niy	ghua	ghuran	jierang	tawun	jirghun	dolon	naiman	yysun	haron
Monguor (Tu)	nyge	ghoor	ghuraan	deeren	taavan	jirghoon	doloon	naiiman	shdzyn	xaran
Dagur	nyk	xoyir	gwarbyn	durbun	taawyn	jirgoo	doloo	naimyn	isyn	xarbyn
Moghol	niká	qyɔ́r	qurbʌ́n	dʊrbɔ́n	tʌβã́n	jurghan / shish	jolàn / hʌ́ft	hʌ́shtʌ	nō	arbōn / dá

*Tungusic
+Proto-Tungus	ämün	žör	ilan	dügün	tuñga	ñöŋün	nadan	žapkun	xüjägün	žuwan
Negidal	emen	žūl	elan	diɣī	toñŋa	ñuŋun	nadan	žapkụn	ijeɣin	žān
Even	ömən	jöör	ịlə̣n	diɣən	tụnŋ̣́n	ñuŋən	naḍ´n	janq̣́n	uyun	mian
Evenki	umūn	dyūr	ilan	dɯgin	tunŋa	nyuŋun	nadan	dyapkun	egin	dyān
Solon	ymun	juur	ylan	diyin	tongnga	ningun	nadan	jaxon	yyyin	jaan
Orochon	umun	juur	ylan	diyin	tongnga	nyungun	nadan	japkon	yyyin	jaan
Manchu	emu	žuwe	ilan	duin	sunža	ninggun	nadan	žakûn	uyun	žuwan
Jurchen	emu	ǰuwe	ilan	duyin	sunja	ninggu	nadan	ǰakun	uyewun	ǰuwa
Sibe (Xibo)	ymkyn	ju	ilan	duyin	sunja	nüngun	nadyn	jaqun	uyin	juan
Nanay	emun	dyuer	ilan	duin	toiŋa	nyuŋun	nadan	dyakpun	xuyun	dyoan
Hezhen Nanai	ymkyn	juru	ilan	duyin	sunja	ningun	nadan	jaqun	uün	juan
Gold	əm	žuər	elan	duin	tojŋga	ṇuŋgun	nadan	žapkun	hujun	žoan
Olcha	ụm	juel	ila	dui	tụñja	ñuŋgu	nada	jaqpu	xuyu	jụwa
Orok	umūke	dū	ɪla	jīn	tụnda	nuŋgu	nada	jaqpụ	xuyu	jōn
Oroch	omo	jū	ila	dī	tụŋa	ñüŋü	nada	jappụ	xuyu	jā
Udihe	omo	jū	ila	dī	tuŋa	ñuŋu	nada	jakpụ	yəyu	jā

*Korean
!Korean	hana	tul	set	net	tasǒt	yǒsǒt	ilgop	yǒdǒl	ahop	yǒl
…written	하나	둘	셋	사	다섯	여섯	일곱	여덟	아홉	열
Sino-Korean	il	i	sam	sa	o	yuk	ch’il	p’al	ku	sip

*Japanese
+Old	pitö	puta	mi	yö	itu	mu	nana	ya	könönö	töwo
!native Japanese	hitotsu	futatsu	mittsu	yottsu	itsutsu	muttsu	nanatsu	yattsu	kokonotsu	tō
Sino-Japanese	ichi	ni	san	shi	go	roku	shichi	hachi	kyū	jū
+Old Okinawan	titsɨ	tatsɨ	mitsɨ	jutsɨ	itsɨtsɨ	mutsɨ	nanatsɨ	jatsɨ	kukunutsɨ	tu
…Irabu	piti-cï	fïtaa-cï	mii-cï	juu-cï	icï-cï	mm-cï	nana-cï	jaa-cï	kukunu-cï	tuu
…Ogami 	tii	tɑɑ	mii	iuu	iks	muiu	nɑnɑ	iɑɑ	kukunu	tuu
…Yuwan	ʔtɨɨ	ʔtaa-cɨ	mii-cɨ	juu-cɨ	ɨcɨ-cɨ	muu-cɨ	nana-cɨ	jaa-cɨ	ʔkuunu-cɨ	tuu
…Hachijō 	tetsɯ	ɸtatsɯ	mittsɯ	jottsɯ	itsɯtsɯ	mɯttsɯ	nanatsɯ	jattsɯ	kokonotsɯ	toː
*Ainu
+Proto-Ainu	sinɛ-	tū-	dɛ-	īnɛ-	aski	īhdan-	adɛhdan-	tupɛdhdan-	sinɛpɛhdan-	hdan-
Ainu	šine	tu	re	ine	ašikne	iwan	arawan	tupesan	šinepe-san	wan
…Kuril	šiné	dōbeči	rē-biči	ine-p	aš’kine-p	iwam-pe	aruwam-pe	dobisam-pe	šinibesam-pe	wam-pe
…Sakhalin	sine-h	tu-h	re-h	īne-h	asne-h	iwan-pe	arawan-pe	tupesan-pe	sinepisan-pe	wan-pe

*Yukaghir
N Yukaghir	mōrqo-n’	kiyo-n’	yalo-n’	yalakl-a-n’	imdal’d’a-n’	mālayl-a-n’	puskiy-a-n’	mālaylakl-a-n’	walʀan’umkru-o-n’	kunal’-a-n’
S Yukaghir	irkie-y	ataqlo-y	yalo-y	ileqlo-y	in’aʀan’bo-y	melʀalo-y	iurkiyo-y	molʀileqlo-y	kunerkil’d’o-y	kunel’o-y
+Omok	urki	kit	jaƚom		ekonči-kimnel					kimnel

*Chukchi-Kamchatkan
Chukchi (Chukot)	ənnen	ŋireq	ŋəroq	ŋəraq	mətləŋen	ənnanmətləŋen	ŋeramətləŋen	ŋəromətləŋen	qonačiŋken	mənɣətken
Kerek	ənnan	ŋiččaq	ŋjuq	ŋjaq	məlləŋi	ənnan məlləŋi	ŋiččaq məlləŋi	amŋjujuči	qunhajčiŋi	mnəčči
Koryak	ɪnnɛn	ŋɪččeq	ŋɪyoq	ŋɪyaq	mɪllɪŋɛn	ɪnnan- mɪllɪŋɛn	ŋiyaq- mɪllɪŋɛn	ŋiyoq- mɪllɪŋɛn	qon’ʕayčɪŋkɛn	mɪŋgɪtkɛn
Alyutor	ənnan	ŋitaq	ŋruqqa	ŋraqqa	məlləŋən	ənnanməlləŋən	ŋitaqməlləŋən	ŋruqməlləŋən	ŋraqməlləŋən	mənɣətkin
Kamchadal (Itel’men)	kŋiŋ	kasχ	č’oq	č’aaq	qugumtunuk	(Russian)				

*Yeniseian
Ket	qogd’	ɪn’aŋ	dōŋ	sīŋ	qāŋ	as’	on’s’	ɪn’æm	bu– ns’aŋ qus’	qus’æm	bu– ns’aŋ qus’	qūs’
+Sym	xus	ɨn	doŋ	sik	xak	ā	ɔʔn			xo
+Kott	hūča	īna	tōŋa	šégaŋ	xēgä	xelūča	xelīna	xaltōŋa	čumuāga	hāga
+Arin	qúsej	kína	toŋa	šaja	qala	ögga	i-ńa	kinamančau	kusamančau	qoa
+Pumpokol	xúta	híneaŋ	dóŋa	cía-ŋ	xej-laŋ	ággiaŋ	óńaŋ	hinbásiang	xúta-hamósa-xajáng	xajáŋ

*Gilyak
Gilyak (Nivkh)	ñ(i)-	m(i/e)-	c(e)-	n(ə)-	tho-	ŋax-	ŋamg	minr	ñəñben	mxo-

#seasia
*Miao-Yao
**Hmongic
!Hmong mod. orth.	ib	ob	peb	plaub	tsib	rau	xyaa	yim	cuaj	kaum
Green Miao (Mong Njua)	ʔí	ʔáo	pé	pláu	cí- 	čau	hyaŋ	yi⁺	tyûa	ka⁺u
Bunu	i	au	pe	tla	cu	tɤw	žoŋŋ	bih	gjɤu	gjiuq
White Meo	i		pe	plou	ci	ţow	xja	jiq	džua	gouq
Chuanqiandian	i	ao	pe	plou	c̣i	ţow	šaŋŋ	jiq	džua	gouq
NE Dian	i	a	ci	tlao	pi	tƚaw	šaih	`baw	dža	gauq
Qiandong	i	o	pi	ʔlo	ca	tjuh	žoŋŋ	jaq	žə	žuq
Xiangxi	ah	i	pu	prei	pra	ţoh	žoŋŋ	jiq	žɔ	guq
**Mienic
!Mien (Yao)	(j)iet	i	puo	p(j)ei	p(j)a	kuq	zjeh	ɣjet	`duo	džjep
…mod. orth.	yietc	i	buo	biei	biaa	juqv	siec	hietc	nduoh	ziepc
Jinmen (Mun)	ā	i	pō	pjei	pja	kjo:	ñij	zjat	`du	zap
Biaomin	i	uəi	pau	pləi	pla	klɔq	nii	ɣieen	ju	dj’a:n
Zaomin (Ba Pai)	a	uih	puh	peh	pja	to(q)	ñij	jat	gu	džjap
Xiaoban	a	i	po	piei	pia	kio	ŋi	jet	du	šop
Banyao	jat	i	pu	plei	pla	klu	sja	jet	du	čep
She
She	iq	u	pa	piq	pi	kɔh	dž’uŋŋ	ziq	g’íu	g’joq
Jiongnai	ii	u	pa	ple	pui	čoh	zəŋŋ	jeq	džu	džoq

*Tai
**Northern
**Kadai (Kra)
Be (Lingao)	ɔt	twaŋ	tam	ti		lok		bit	ko	zɔp
Nung Ven (En)	am 332	sa 24	tu 24	pa 24	ma 55	nam 24	am 332 tu 33	me 43 ru 24	wa 332	sət 33
*3Lati-Kelao
Lati	tiam	su	ti	pu	m	nam	tɨ	mui	lu	pə
Gelao Qau	si	so	ta	pu	bu	naŋ	śi	vleu	su	peu
…Hagei	ši	ša	tau	pu	mei	ñaŋ	tšau	žau	šo	pie
…White	tsi	ðɨ	tɔ	pu	mlen	ćə	ði	śiə	ku	tsɨ
…Red	tśə 44	se 33	twa 44	pu 44	maŋ 44	soŋ 44	te 44	wu 35	tše 35	la 51 kwe 44
Yiren	sa 33	ni 55	so 33	śi 55	hə 33	tśho 13	śi 33	he 13	kɯ 31	tśhe 31
*3Bu-Rong
Buyang	tsam 45	θa 322	tu 322	pa 322	ma 33	nam 33	tu 33	mu 31	ða 33	va 55
Yerong	om 55	θau 53	tāi 53	po 53	mo 43	nām 53	təu 31	ƚəu 43	vo 55	pot 55
*3Lakkia
Lakkia	ʔin C1	hou C1	sa:m 453	sei 45	ʔɔ: C2	lɔk D2S	thet D1S	pa:t D1L	tseu C1	tsep 11
*3Kam-Sui
Proto-Kam-Sui	ʔet D1	ñi B2	sam A1	si B1	ŋo C2	ljok D1	sət D1	pat D1		ʑup D2
Kam	lau:u3	ja2	sa:m1	si	ŋo4	ljok8	t‘it7	pet9-m	t8u3	ɕep8
Dong	ʔi 55	ja 212	sam 35	si 453	ŋo 31	ljok 21	sət 35	pət 323	ȶu 323	ɕep 21
Sui	to2	ɣa1	ha:m1	śi	ŋo4	ljok8	śɛ̆t	pa:t7	t8u3	sup
Mulao	tɔ A2	ɣā A2	tāmA1	ti B1	ŋo C2	ljok D2	thət D1	pāt D1	cəu C1	səp D2
Mak	ʔdeu1	ra1	sa:m1	səi	ŋo4	lok8s	sıt7	pa:t7l	tsə́w	rip8s
Maonan	tɔ A2	jā A1	sām A1	si B1	ŋo C2	ljok D2	ɕit D1	pjāt D1	cu C1	ʑəp D2
Then		njī B2	thām A1	thei B1	ŋō C2	ljok D2	thet D1	pjāt D1	ku C1	sip D2
Ai-Cham	ʔdeu1	ja1	sa:m1		ŋu4		sit7	pa:t7		
**Southern
*3Li-Laqua
!Northern Li (Hlai)	ɨ	trau	śu	śɔ	pa	tom	thau	au	fə	fuot
Southern Li	kɨ	dau	śu	śa:u	ma	nom	thu	du	pə	phuot
Seao	kɨ	dow	su	sao	ma	nom	situ	du	fou	pɨt
Bupäli	go	ƚiau	dəu	deu	bo	nom	dau	gou	vou	bǒd
Basadung	θsio	sao	vu	ću	ba	dom	tu	kxu	fan	fud’
Dogang	tsou	dau	fo	tsau	ba	dom	tou	ou	fal	fŭd
Ha	tšeɯ	ƚau	fu	tšau	pa	tom	θou	gou	faɯ	fūt
Qi (Gei)	ɯ	ƚau	tšu	tšo	pa	tom	θou	gou	faɯ	fūt
White Sand	ćhə	hləu	fu	ćho	pa	tom	thou	xou	fa:l	fut
Cun	tsi	θa	fu	hāu	bo	tsem	θet	bāt	kōi	sep
Laqua	tiə	ðe	təu	pe	mə	nam	mə-təu	mə-dɨ	mə-ðiə	pət
Laha	tsam 31	sa 343	tu 343	pa 343	ma 33	dam 343	tho 343	ma 33 hu 33	so 33 wa 24	pət 23
*3Tai
+Proto-Tai	at	ji:h	sa:m	si:h	xe:`	xok	čet	pɛ:t	kao	džip
*4Southwestern
!Thai	neung 22	sawng 15	saam 15	sii 22	haa 51	hok 22	jet 22	paet 22	kao 51	sip 22
…written	หนึ่ง	สอง	สาม	สี่	ห้า	หก	เจ็ด	แปด	เก้า	สิบ
!Lao	neūng 33	sohng 214	sam 214	si 33	ha 31	hōk 44	chēt 44	bpaat 31	gow: 53	sīp 44
!Shan	nu`ŋ 51	s’åŋ 51	s’ām 15	s’ī 11	hā 51	hōk 44	sit 44	pit 11	kau 51	s’ip 44
Lü	nɯŋ5	sɔŋ1	saam1	sii2	haa3	hok1	cet1	pɛɛt2	kaw3	sip1
Khün	nüŋ	s’åŋ	s’àm	s‘ī	hā	hōk	sit	pet	kao	s‘ip
Maw	niŋ	sɔ̌ŋ	sǎam	sī	hàa	hǒk	tsět	pɛ̄t	kàu	sǐp
Phu Thai	nɯŋ5	sɔŋ1	saam1	sii2	haa3	hok1	cet1	pɛɛt3	kaw3	sip1
N Thai	niŋ4	sɔɔŋ43	saam43	sii4	haa2	hok1	cet1	pɛɛt4	kaw2	sip1
S Thai	nɯŋ1	sɔɔŋ1	saam1	sii1	haa5	hɔk1	cet3	pɛɛt3	kaaw4	sip1
Ahom, Khamti	lüŋ	šåŋ	šām	šī	hā	rōk, hōk	chet	pet	kau	šip
Black Tai	nɯng5	sɔng1	saam1	si2	ha3	hok2	cet2	pɛt2	kaw3	sip2
Red Tai	nɯng2	sɔng1	saam1	sii2	haa3	hok2	cet2	pɛt2	kaw3	sip2
Tay Nua	nɯng1	sɔng5	saam5	si2	ha3	hok2	cet1	pɛt2	kaw3	sip1
Yuan	nüng	sawng	sām	sī	hā	hǒk	chět	pēt	kau	sĭp
Yunnan Shant’ou	gun-nun	shoung	sam	hsi-go	ha-go	hoo-go	gi	bieh-go	gow-go	shih-go
*4Central
Nung	nəng 35	slong 35	slam 35	sli 23	ha 21	hohc 23	cheht 35	pet 23	cau 21	slihp 35
Tay	nu’ng	thoong	tham	sí	ha̍	sốc	chất	pét	cá’u	thíp
Tho	nɤŋ4	l̥ɔŋ1	l̥aam1	l̥ii1	haa2	hɔk1	cet1	pɛt1	kaw2	l%ip1
Man Cao-lan	yát3	son	sàm	só’i3	hà3	lu’k2	čét3	pét3	kò’u3	sip2
Tien-pao	ʔat		ƚung	ƚei	haa	khjɔʔ	čat			ƚəp
Ts’un-lao		ngoy3		toy3		yok0			kǫọ1	
Lung-chow	ʔit 55	jii 11	ƚaam 33	ƚii 55	haa 24	luk 21	šit 55	peet 55	kau 24	ƚip 55
*4Northern
!N Zhuang	deu 23	sōŋ 23	sām 23	sei 35	ha 55	Qok 5	śat 5	pet 5	kou 55	śip 3
S Zhuang	neŋ 23	ƚoŋ 23	ƚām 23	ƚi 35	ha 33	huk 5	tśit 5	pet 5	kau 55	ƚip 3
!Puyi (Bouyei)	deu1	song1	sam1	si5	ha3	zok7	ch’at	pet7	ku3	ch’ip8
Giay	dèò	sòŋ4	sàm4	si	hà4	rók3	sé9t4	pi9t2	ku4	sip
Hsi-lin	ʔit	ŋii	θaaŋ	θii	ha	ðok	šet		kuu	šip
Nhang	deou	song	sam	si	ha	rouk	kiet	pét	kou	sip
Pou-se	ʔit3	l̥ɔŋ1	l̥aam1	l̥ii2	haa3	hok3	cet3	pɛɛt	kaw1	sip3
Saek	nɯng5	sɔɔng2	saam2	sii6	haa3	rɔk4	cɛt4	peet6	kuu3	sip6
Tien-chow		ŋii	ƚaam	ƚei	haa	lok	šat			šip
Zhongjia	leao	slong	slam	hey	ha	sok	tsât	piat	keu	kiep
Wu-ming	ʔit 45	ŋoi 13	θam 33	θoi 24	ha 55	luk 12	šät 45	pat 55	kău 55	šip 12
Yay	dew1	θɔng1	θaam1	θi2	ha3	rok3	sat3	pet2	ku3	sip1

#austro
*Austro-Asiatic
**Mon-Khmer
Bugan	bɔ 55	biɔ 31	mtse 31	pau 33	mi 33	pio 33	pou 31	sã 33	ɕi 33	mã 31
*3North
*4Viet-Muong
Sino-Viet.	nhất	nhi 	tam	tứ	ngũ	lục	thất	bát	cửu	thập
+Proto-Viet-Muong	*moc	*hal	*pa	*pon	*ʔdăm	*khăw	*păy	*t’am	*cin	*mïəl
Vietnamese	mộ̣t	hai	ba	bốn	năm	sáu	bảy	tám	chín	mười
…Saigon	mok.	hay	ba	bóŋ	nǎm	şáw	bǎy	tám	cín	mï̀y
Muong	môc5	hal2	ba2	bôn3	tạm2	khạw3	bạj4	sam3	cin3	mươl1
May (Ruc, Chut)	moic	hal	pa	pón	dăm	ráw	pạ̌y	thám	cín	mi-ə̀y
Thavung (Aheu)	muut	haal	paa	póon	dam	phaluʔ	pih	sáam	cíin	sip
Tay Pong (Hung)	motj	halʔ	pa	pôn	ðǎm	prău	pal	sam	chin	mal´ 
Arem	mutj	hel’	pe	puôn	ðǎm	prau	pơ	tha̍m	chín	mươi
*4Khasi 
Khasi	wey	ʔaar	laay	saaw	san	hnriw	hnñew	phra	khndaaw	khat
Amwi	mi	o	la	siá	san	thrau	ynthla	humphyo	hunshia	shipho
*4Palaungic
*5East
Palaung	ū	ə̄r	u-āi	p’ōn	p’an	tōr	pūr	tā	t’īm	kȫr
Rumai	hle	a2	oé2	p’ʊn2	p’an2	tɔ2	pu2	ta2	tiim2	kɤ2
Danau	a	àn	wi	pōn	θo	tun	pei-ut	tsìm	tsen	mà-kyen
Riang	håk	kār	kwai	k‘pwon	kāu	twàl	pul	pretà	tim	s’kàll
*5West
Lamet	mus	ar	lohe	pun	pan	tal	pul	ta	tim	kel
Khamet	muei	la-a	la-oi	pôn	pan	tol	pool	toh	teem	kel
Plang (Kontoi)	kəti̟ʔ2	laʔal1	laʔɔy2	ləpun1	ləphɔn1	leh2	həreh1	səti̟ʔ1	səte̟m1	
Tai-loi	ka-ti	là-òl	là-oi	pun	pàn					
Kem Degne	té	la	loye	póne	hone	lè	halè	leti	setine	koul
Wa	tä	rā	loi	bun	puån	lich	ālich	sìtä´ 	šātim	kau
Lawa	teh	la-a	la-oei	pa-erng	puan	laeh	a-laeh	staik	staing	kua
La (Vo)	t’ie	ra	loi	pon	p’wan	lie	a-lie	tai	tim	kow
Phalok (Parauk)	ti	ā	o̍i	bon	pün	li	ali	di	dim	kó
Son	tē	à	oi	wun	pu-on	lu-à	à-lu-à	dai	dim	kau
En	tai	rà	loi	pun	pàn	liă	à-li-erh	pin-dai	dim	ko
A Mok	mo	ā	wē	pun	s‘en	tàll	n‘pwi	n’tà	n’tum	n’kyu
P’uman	yi	erh	san	p’un	sa	t’ao	p’ua	t’a	t’i	ch’ao
Pou Ma	leun	song	sam	si	ha	hok	tiet	piet	kao	sip
Hu	ʔamò	kaʔà	kaʔɔ̀y	ʔaphòn	paθán					
*4Khmuic
Khmu’	mò:j	pà:r	péʔ	púən	há:	hók	cét	ṕέt	káw	síp
Mal	meie-lae	piar	paeh	pôn	piatee	piapaeh	jed	piapon	kao	maehlach
Puôc	mô. t	biêl	pe	pôn						
Mrabri	damoi	baer	paeh	pôn	terng	tán	kool	teeh	gas	gul
Yumbri	(neremoy)	(nakobe)								
*3East
*4Katuic
So	muai	bā	bai	pon	so’ng	tapet	tapūn	takōn	take	mačhit
Bru	muoi	bar	pái	poun	sau’ng	tapoât	tapul	takual	takêh	muoi chít
Van Kieu	muôi	bar	pǎi	pôn	so’n	tapât	tapu:l	takuôl	takê:	macu’:t
Suei	moi	bar	pāy	pon	so’n	tapat	tapol	tagol	tagè	mui jit
Na Nhyang	muei	bar	pei	puōn	čuŋ	thpak	thpol	thkol	thke	mučit
Kuy	mu:j	bi:a	paj	pɔ:n	sʌ:ŋ	thəpha:t	thəpho:l	thəkhual	thəkhɛh	ncʌt
Tareng	moi	bar	bè	puan	son	pat	pōl	kōl	khiè	mičet
Pacoh	môi	bar	pe	poan	xông	tapát	tapôl	tacol	takih	muchít
Katu	mɨj	ʔbə:r	pɛ	puon	sʌ:ŋ	səpat	təpɑl	təkɑ:l	təkieh	məɣet
Kantu	moi	bar	bē	puan	son	tapat	tapol	takōl	takhie	mičet
Ong	móoy	báar	pǽæ	púan		tpat				
Ngeq	mo’yq	baar	pe	puo’n	so’o’ng	tapu’at	tapôôl	takool	takieh	mo’čit
*4Khmer
+Old Khmer	muuəj	βiiər	pii	puuən	pram	pram muuəj	prem βiiər	prəm pii	prəm puuən	tap
!Khmer	múuəj	piir	bə̀əj	bùuən	pram	pram múuəj	pram pýl	pram bə̀əj	pram bùuən	dɑp
…written	មួយ	ពីរ	បី	បួន	ប្រាំ	ប្រាំមួយ	ប្រាំពីរ	ប្រាំបី	ប្រាំបួន	ដប់
*4Bahnaric
*5South
Stieng	muôi	baar	pê	puôn	pram	prau	poh	phaam	sên	jo’mo’t
Chrau	muôi	var	pe	puôn	prǎm	prau	pǒh	pham	su’n	mât
Biat	mwoj	bar	pee	puən	pram	praw	pɔh	pham	cin	jit
Ko’ho	dul	bar	pe	poan	prǎm	pro	poh	pham	su’n	jǒ’t
Sre	dùl	bàr	pɛ	pwan	pram	praw	pɔh	phàm	sin	jɛt
E Mnong	ju	bar	pǎy	puân	prǎm	prǎw	poh	pham	sǐn	mǎt
C Mnong	ngwǎy	bar	pe	pwǎn	prǎm	prǎw	po’h	pham	sǐn	jǒ’t
*5West
Loven	muai	bʌř	pae	puan	sang	třao	pɔh	thaam	čiin	čet
Lave	mui	bař	pae	puan	sing	třao	pɔh	thaam	čen	čit
Sapuan	muuj	baar	pɛɛ	puan	səəŋ	traw	pah	thaam	cin	jit
Cheng	muuj	baar	pɛɛ	pan	səəŋ	caw	pah	thaam	cin	cit
Suq (Sou)	muuj	baar	pɛɛ	pɔɔn	səəŋ	traw	pʌh	thaam	cin	cit
Nyahöŋ	muei	ban	pě	puon	so’ŋ	trǒu	paḥ	tham	čin	čit
Oi	mui	bař	pae	puan	sing	třao	pah	thaam	čin	čit
Brao	mui	baar	pê	puon	chhéng	trau	pos	tham	cheu	chet
Krung 2	muuj	baar	pee	puan	chəəŋ	traw	pah	thaam	ceen	cit
Lavi	mooj	pĭar	pɛɛ	pɔɔn	sɤɤŋ	traw	pFh	thaam	ciin	cet
*5Central
Bahnar	miñ	bar2	pêng3	puan	bo’dam	to’drou	to’po’h	to’hngam1	to’sin	po’jit
Alak	moei	bar	pei	pōn	dăm	taḥrău	poḥ	ham	čin	jit
Tampuan	maoñ		paeŋ	pwan	pətam	trao	timpaoh	tiŋhaam	ñchin	tsit
*5North 
Cua	mui	bar	pe	pon	po’qdam	ko’drôu	kapoh	tho’m	sin	ku’l
Rengao	môi’	bâr2	pê’3	pôn2	bo’dam	to’drô	to’po’ih	to’hngam1	to’chin	bo’jo’t
Jeh	muih	bal	pei	puan	po’dăm	to’drau	to’pèh	to’ham	to’chĭn	jãt
Halang	moi	bat	pe	puan	dam	tarau	tape	pham	čin	ajiat
Sedang	moi	pέa	pái	pún	pətám	tədróu	təpah	təh́έam	tɔchen	moi chat
Hrê	mōyq	bayq	piq	pun	padam	tadràw	tapèh	nahim	hačìn	hajàt
Didra (Todrah)	muèyq	bia	pi	puᵈn	padaᵇm	dadrue	tapĕ̀yh	nihiam	tačĭ` dn	jə̀t
Modra	muĕ̀y	bar	pi	pudn	padăp	tandru	tapèyh	tahim	tačìt	jằt
Pearic
Pear	mo:y	pa:	phe:k	pho:n	phram	kədɔ:ŋ	kənu:l	kəti:	kənsa:	kəŋa:y
Bolyu	ma:i 31	mbi  55	pa:i  55	pu:n 53	me 31	pju 53	pei 55	sa:m 53	ɕən 53	ma:n 13
Samre	mooy	paar	phee	phoon	pram	kadang	kanuul	kentey	kensaor	raay
Chong	moj	bar	peʔ	pɔɔn	pram	kadɔɔng	kaanuul	kaatii	kaasaal	rai
*5South
*6Monic
+Old Mon	moy	ʔbar	piʔ	pɔn	msun	tərɔw	dəmpɔh	dəncam	dəncit	cɔs
Mon	mòa	ʔba	pɔəʔ	pɔn	pəsɔn	kərao	həpɔh	həcam	həcit	čɔh
Nyah Kur	mùay	baar	piiʔ	pan	chuun	traw	mpɔh	¯caam	¯ciit	cas
*4Aslian
*5Semang
Che’ Wong	nôi	běi	pet	pôn	limeh	nem				
Kensiu	nay	duwaʔ	tigaʔ			¯am				
Kenta’ Bong	nay	bye								
Mos	nai	komam	fobieh	awah	uibem	mampoh				
Jehai	nɛy	dwaʔ	tigaʔ	impat	(lima)					
Menriq	nay	dəwaʔ	tigaʔ							
Bateg Deh	ney		tigaʔ							
Bateg Nong	nay	duwaʔ	tigaʔ							
Mintil	saʔ	pusiŋ	tigaʔ							
*5Senoic 
Semai	nano	nār	ni	ampāt	limā	anam	tudju			
Temiar	né	nál	nè	ampat	lima	anam	tujuh	lapan	sambilan	né-puloh
Lanoh	niy	na:y	tigāʔ							
Sabum	niy	ciwɛl	tigaʔ							
Semnam	nīh	ʔilwɔl	tigaʔ							
Jah Hut	nwɛy	nar	tigāʔ							
*5Southern
Mah Meri (Besisi)	muy	hma	hmpɛʔ	’mpât	lîmâk	nam	tujoh	d’lapan	sambilan	sapuloh
Semaq Beri	muy	hma	hmpɛʔ	hmpon	məsɔŋ	pruʔ	təmpɔh	gěnting	gěntik	mogěnor
Semelai	muy	nār	hmpɛʔ	hmpon	məsɔŋ	pruʔ	təmpɔh	kitwit	kantim	kumai
Temoq	moi	duaq	mpeq	mpon	měsong	těpěru	těmpoh	lapan	sěmbilan	měn gěnau
*4Nicobar Is.
Nicobarese	heŋ	nēt	lūi	fēn	tanwi	tafūl	sat	hɛwhərɛ	macuhtərɛ	sam
…Nancowry	heang	a	lue	fuan	tanei	lue tafuel	ishat	nfoan	heanghata	shaum
Shompen	heng	au	lūge	fūat	taiŋ	lagau	aiŋ	towē	lunġi	tėya
Car	héŋ	ńέ̣t	lụ́y	f́έ̣n	taníy	tafụ́l	sát	hέvhər̃ɛ	macúhtər̃ɛ	sị́n
**Munda
!Mundari	miḍ	baria	apia	upunia	mon.ṛea	turuia	ea	írilia	area	gelea
…Bhumij	moyon	baria	apia	upuṇia	moṇea	turia	saţţa	aiţţa	noţa	dɔsţa
Ho	miad	báriá	apeá	upuniá	moiá	turuiá	aeá	iriliá	areá	geleá
Korwa	mi	bāri-ţāŋ	pēi-ţāŋ	chār	pāñch	chha	sāt	āţh	nau	das
Birhor	mia	barea	pea	punia	panch	chhai	sat	āţ	lā	dâ̄s
Asuri	mīat’	bariā	pēā	upniā	moyã̄ 	turiā	aiyā	irlīyā	areā	geleā
!Santali	miţ	bar	pe	pon	more	turui	eae	iral	are	gel
Turi	miad’	baria	pea	punia	miad’ ti	miad’ ti miad’	miad’ ti baria	miad’ ti pea	miad’ ti punia	baranti
Kurku	mīā	bārī	āpai	upūn	mono	turūī	ē	ilār	ārē	gel
Kharia	moi	baria	upe	ipon	moloi	tiburu	gul	t‘am	tomsing	gol
Juang	munţo	baţo	egoţa	ganàmi	pāñch	chhao	sāta	āţha	nao	daso
Gorum (Parenga)	boj	bag	yag	ungi	monloy	turgi	gul-gi	gal-gi	gal-gab	al-gab
Sora (Savara)	əbɔy	bagu	yagi	unji	mɔnlɔy	tudru	gulji	tamji	tinji	gəlji
Gutob (Gadaba)	mui-rō	bār-jū	ig-rō	uun-rō	manlēi	tir	guligi	bāgu punza	bāgu punza bōyi	galigi
Remo (Bondo)	mui	’mbār	ingīn	ōñ	molloi	tʔīri	gū	tUmāp	som-tin	go’
Gta’	m-mwing	m-bar	n-ji	ɔ̃	malwe	tur	gu	tma	sõting	gwa

#sino
*Sino-Tibetan
+Proto-Sino-Tibetan	*k-tyig	*k-in-hnis	*k-in-t’um	*p-l-shi	*p-l-ŋa	*t-r’uk	*s-Nis	*t-r’iat	*t-kua	
**Sinitic
*3Chinese
…written	一	二	三	四	五	六	七	八	九	十
+proto-Chinese	*skət·ʔ	*’nejs·ʔ	*súm	*s·lih	*hŋá`	*gruk	*sñəs	*prjat	*t·ku`	*gip
+Old Chinese	*ʔjit	*njis	*sum	*s(p)jij/ts	*ngaʔ	*C-rjuk	*tshjit	*pret	*kwjuʔ	*gjip
+Middle Chinese	ʔjit	nyì	sam	sìj	ngú	ljuwk	tshit	peat	kjúw	dzyip
+(Karlgren)	’iêt8	ñzhi6	sâm2	si6	nguo4	lyuk8	ts’yet7	pwat7	kyeu4	zhyep7
!Mandarin (Běijīng)	yī	èr	sān	sì	wǔ	liù	qī 	bā	jiǔ 	shí
…(Běijīng IPA)	i 55	ɹ 51	san 55	sz 51	u 213	lioʊ 51	tɕʰi 55	pa 55	tɕioʊ 213	ʂɹ 35
…Mùpíng	i 213	ər 131	san 51	sz.  131	u 213	liou 131	tɕʰi 213	pɑ 213	ciou 213	ɕi 131
…Xī’ān	i 11	ə̂ 32	sã 11	si 3	u 2	liou 11	cʰi 11	pa 11	ciou 2	šî 12
…Chéngdù	i 12	ə̂ 32	san 11	si 3	vu 2	niəu 12	cʰi 12	pa 12	ciəu 2	si 12
…Yángzhōu	iəʔ 4	â 3	sɛ̃ 11	si 3	u 2	lɔʔ 4	cʰiəʔ 4	paʔ 4	ciôi,- 2	səʔ 4
…Wǔhàn	i 213	ɯ 35	niaŋ 42	san 55	sɿ 35	nəu 213	tɕʰi 213	pa 213	tɕiəu 42	sɿ 213
…Nánjīng	iʔ 5	ər 44	sɑŋ 31	sẓ 44	u 11	luʔ 5	tsʰiʔ 5	pɑʔ 5	tɕiəɯ 11	šɹ̣ʔ 5
…Ürümqi	i 213	ɚ 213	san 44	sẓ 213	vu 51	liəu 213	tɕʰi 213	pa 213	tɕiFu 51	šɹ̣  51
…Dungan	yigɨ	lyongɨ	sangɨ	sɨgɨ	vŭgɨ	ljugɨ	čigɨ	bagɨ	jyugɨ	šɨgɨ
!Jin Píngyáo	iʌʔ 13	ər 35	sɑŋ 13	si 35	u 53	liəu 55	tɕʰiʌʔ 13	pʌʔ 13	tɕiəu 53	šʌʔ 53
!Xiang Chángshā	i 4	ô 32	san 11	si 31	u 2	nou 4	chi 4	pa 4	tôu 2	šî 4
…Shuāngfēng	i 12	ie 32	sã 11	si 3	əu 2	nəu 31	chi 12	pa 12	ciû 2	šî 31
!Wu Shànghǎi	iʔ 5	liã 13	se 53	sz 35	ng 13	loʔ 13	chʰiʔ 5	paʔ 5	jiɣ 35	shəʔ 1
…Sūzhōu	jɛ 53	ñi 44	sæ 44	si 31	ng 53	lɯʔ 22	tsʰiʔ 44	pɯʔ 44	tsiöy 2	zəʔ 44
…Wēnzhōu	iai 41	ŋ 32	sa 11	si 3	ŋ 22	liu 42	cʰai 41	po 41	ciau 21	zai 42
Gan (Nánchāng)	it 41	ɛ̂ 32	san 11	si 31	ŋ 2	liuk 41	cʰit 41	pat 41	ciu 2	sət 41
Línchuān	it 2	ɛ 11	sam 22	sɿ 42	ŋ̊ 35	tiuk 5	tɕʰit 5	pait 2	tɕiu 35	sɪp5
!Cantonese	jɐt 5	i 22	sam 53	sei 33	ŋ 23	lok 2	tsʰɐt 5	pat 3	kɐu 35	sɐp 2
…Hong Kong	jɐt 5	i 22	sam 55	sei 33	ŋ 13	luk 2	tsʰɐt 5	pat 3	kɐu 35	sɐp 2
…Toishan	jit 55	ŋei 31	lham 33	lhei 33	ŋ 55	luk 31	tʰit 5	pat 3	kiu 55	sip 11
!N. Min Jiànóu	i 24	ni 44	saŋ 54	si 33	ŋu 42	ly 42	tsʰi 24	pai 24	kiu 33	si 54
!E. Min Fúzhōu	sioʔ 4	laŋ 242	saŋ 44	se 213	ŋo 242	lek 4	chʰek 23	paik 23	kau 31	sek 4
!S. Min Xiàmén	čit  5	nng 33	sã 55	si 11	gô 33	lak 5	čʰit 32	poeʔ 32	kau 51	tsap 5
…Cháozhōu (Teochew)	ik 41	zi 32	sã	si 31	ŋou 22	lak 42	cʰik 41	poiʔ 41	kau 21	cap 42
…Hailam	jiá	nó	tâ	tì	ngóu	lako	sít	bóih	kauh	tapo
Hakka Méixiàn	it 1	ŋi 53	sam 44	si 53	ṇ 31	liuk 1	tsʰit 1	pat 1	kiu 31	sap 5
Fúzhōu	ɛiʔ 23	nɛi 242	saŋ 44	sɛi 213	ŋou 242	løyʔ 4	tsʰɛiʔ 23	pɛiʔ 23	kau 31	sɛiʔ 4
…Táoyuán	žït 2	ŋi 55	sɑm 24	si 55	ŋ 31	liok 2	tsʰit 2	pɑt 2	kiu 31	šïp
*3Bai (Minchia)
Bai Jianchuan	jí	kǭ 	sâ	šiʔ	ŋv	fvʔ	č’iʔ	pjaʔ	čī	cὲ
…Dali	jí	kōu	sâ	šiʔ	mū	fvʔ	č’iʔ	pjaʔ	čī	cì
…Bijiang	é	kv¯ 	sâ	siʔ	ŋv¯ 	fvʔ	c’iʔ	čuaʔ	čī	cø

**Tibeto- Burman
+Proto-TB (Benedict)	—	*g-nis	*g-sum	*b-liy	*l-ŋja	*d-ruk	*s-nis	*b-r-gyat	*d-kuw	*tsi(y)
+Dempsey)	(k·)tek	k·nis	k·sum	bli(`)	b·ŋa`	g·ruk	sñəs	p·grjat	t·gu`	gip
Sulung	hui	nyi	l´k	wai	u	reí	lie	la	dongge	suek
Sherdukpen	han	nyik	ung	bi:si	khu	khit	sit	sargiat	dikhi	dokche
*3Karen
+proto-Karen	*tək	*k’·ni	*som	*wir̄ 	*ŋa`	*xru	*’nøj	*xroq	*ʔgusʔ	
Wewaw	tä	k‘i	θä	lwi	θä	hu	nwi	hwå	kwe	tà s‘i
Pho	ka 22	ni 11	θö̧ 11	li 22	yai 33	χu 22	nwe 11	χo 55	khwi 11	shi11
Taungthu (Pa-o)	ta	ni	θoum	lit	ŋat	θu	nöt	θɔt	kut	tśi
Bwe	tä	ki	θö	lwi	yä	θö θå	θö θå tä	lwi θå	lwi θå tä	ši
Kayah	tɛ-	nʌ̄ 	sō	lwī	ŋē-ñē	sō swáʔ	sō swáʔ tɛ-	lwī swáʔ	lwī swáʔ tɛ-	chʌ́
Yinbaw	dä	ŋü	θü	lwi	ŋai	šu	nwai	swà	kwi	tàšü
Karenbyu (Geba)	dä mä	gi mä	θo mä	lwi mä	yä mä	mä θà θo	θà θo dä mä	àmä lwi θo	lwi θo dä mä	àmäsi
Padaung	là mà	nö mà	θi	lwe	ŋai	cho	nawai	ṯs̱å	kwi	làchö
Gekho	ta	nø	θø	lwi	ŋaj	šo	nwe	šɔ	kwe	šø
Sgaw	ta 33	khi 33	θö 33	lwi 51	yɛ 51	χü 44	nwi 33	χoʔ 55	khwi 33	shi 33
Mopwa	tə́	c’í	týʔ	lwi	jὲ	hú	nwí	xó	k’wi	s’iʔ
Paku	tǿ̱	k’i	θø´ 	lwi	jὲ	xíj	nwi	xɔ̀	k’wi	c’í
*3Tibetic
*4Kaman
Miju Mishmi (Kaman)	k-mù	ki-jìn	k-sə̀m	ki-brìn	ki-lēn	ki-tàm	nìn	grìn	nān-mù	kjāp
*4Hruso
Hruso (Aka)	a	kši	dzə	piri	pom	rie	mrɔ	sikzi	sit’i	hry
*4Newari-Pahri
Newari	c’a-gu	ni-gu	swan-gu	pi	ŋa	k’u-gu	hnej-gu	čja-gu	gun-gu	dži
Pahri	t’iki	nisi	so	pi	ŋo	k’u-gu	hna-gi	če-gi	gu-gu	dži-ki
*4Digaro-Midu
Digaru Mishmi	khīng	kàíng	kasàng	kàprai	mánga	tahro	wẽ	llim	kinyâng	hálang
Idu	khege	kani	kasō	kapri	manga	tahro	iã	illu	khini	hũ
Lhoba	k’ìn-gè	ka-ní	k-sóŋ	ka-prīj	m-ŋā	tā-hrò	i-ɦōŋ	ī-ljóŋ	kī-ñi	
*4Tsangla
Motuo	t’or	ñikciŋ	sam	p’i	ŋa	k’uŋ	zum	jen	gu	se
*4Dhimal-Toto
Dhimal	ai-loŋ	ŋai	sūm	diå	nå	tū	hnīï	yai-loŋ	kū-hå	tai
Toto	chī	nē	suŋ	jī	ŋā	ţū	ùn	gē	gu	chu-tamai ?
*4Adi-Nishi
Lepcha	kat	’ñiʔ	sam	fa-lí	fa-ŋo	ta-rak	ka-kjak	ka-ku	ka-kjot	ka-ti
Adi	ā-kā	ā-ñī-kɔ	ā-ūm-kɔ	ā-pī-kɔ	pil-ŋɔ	ā-keŋ-kɔ	kī-nit-kɔ	pi-ñi-kɔ	kɔ-nāŋ-kɔ	ē-iŋ-kɔ
Nishi	akin	enyi	oum	epi	angu	akh	ken	pin	kéya	éyi
Dafla (Tagen)	ā-kin	ā-ñi	ā-om	ā-pl	ā-ŋ	ā-kr	kan-nī	plīu	kyā	il-lyi
Apatani	kã	nĩ	hĩ	pe	ngo	xrjɯ	kan	pryɯʔ-nyi	kíwa	lya
Yano	akin	anyi	am	appi	ango	akke	kanni	plönö	kayo	rengceng
Lho-pa (Bokar Adi)	ako	anĩ	aɦum	api:	ongo	akɯ	kɯnɯ	pi:nyi	konong	ɯjɯng
*4Bodic
Monpa (N)	t’i	naj	som	bli	le-ŋa	grok	’ñi	get	du-gu	či
…S	t’eʔ	naj	sum	pli	le-ŋe	gro`	’nis	gjen	du-ku	či
Takpa	t’i	nai	sum	pli	lia-ñe	kro	nis	gjet	dugu	pči
Kaike	ţi	nghyi	sum	li	nga:	ru	ne	kye	gu	chyu-tamba
Ghale	tjaʔ	ni								
Murmi (Tamang)	ki	ŋī	som	pli	ŋā	ţū	nis	pre	ku	chui
Manang	griʔ 4		seN 1		ŋə	t’u 4	ñi: 1	pre: 4	ku 1	
Gurung	g’rī	hnī	sõ	vli	ŋā	ţū	nī	pre	ku	chiu
Thakali	ţih	ngih	som	plih	ngāh	ţuh	ngis	preh	ku	cyu
+Classical Tibetan	gčig	gñis	gsum	bži	lŋa	drug	bdun	brgyad	dgu	bču
!Tibetan (Bhotia)	chig	nyee	sum	zhi	nga	dug	dhun	gyey	gu	chu
Ladakhi	čik	ñis	sum	ži	sŋə	tuk	dun	rgyət	gu	ču
Dzongkha (Bhutanese)	či	ni	sum	ši	ŋa	dru	duen	gye	gu	čutham
Sherpa	cikq	ngyi	sumq	ji	ngāq	ʈuk	din	ge	gu	cithambāq
Stod Bothi	cik	ñi	sum	ži	ŋa	ţuk	dun	gye	gu	ču
+Zhang-zhung	tig	ni	sum	bing	nga	drug	snis	gyad	gu-dug	cu
West Tibetan (Balti)	chik	ñīs	sum	ib-žī	ɣā	truk	rdun	rgyat	rgu	schū
*4Central Himalayan
Magari	kat	nis	som	buli	ba-ŋa	ch‘a	sāt	āţh	nau	das
Raji	gə	nhi	suŋ	pari	pã	turku	khatt	əţţh	nəwə	dəh
Kham	tobt	neplo	sohm-lo							
Kusunda	qasadan	jinga	dahat							
Vayu	kolu	naʔuŋ	tshuʔuŋ	bliʔuŋ	ú-niŋ	cha / chhu-niŋ	(Nepali)			
Chepang	jat-žoʔ	nis-žoʔ	sum-žoʔ	plaj-žoʔ	po-ŋa-źo	kruk-	čana-	prəp-	tə-ku0	gjip-
*4West Himalayan
Bunan (Gahri)	tike	nis	sumi	pi	ŋai	trui	ñizi	gyei	gu	cui
Thebor		niś-i	sum	pi	ŋa’-i	ţuk-	naś-i	gya-	gu-	
Kanashi	idⁱ	ñiš	šum	pu	ŋa	tso	saot	aţh	nou	das
Chitkuli	i	nisi	homo	pä	ŋa	ţu	tiš	rE	gui	sE
Kanauri	it	niš	sum	pli	ŋa	ţug	stiš	raj	zgui	səj
Manchati (Pattani)	iča	juţ	sumu	pi	ŋa	trui	nhizi	re	ku	sa
Chamba	ītti	juṛ	šum	pi	ŋā	trūī	hni	hrē	kū	sā
Rangloi (Tinani)	ica	ŋizi	sumu	pi	ŋa	trui	ŋicce	gyeidi	ku	sa
Rangkas	tākā	nisī	sum	pī	nai	ţuk	hnisi	jyad	gvī	chī
Darmiya	taku	nišu	sum	pi	ŋəi	ţuku	nisu	zyədu	gui	ci
Chaudangsi	tig	nisi	sum	pi	ŋəi	ţogo	nis	zyəd	gui	ci
Byangsi	tige	nishi	sum	pi	ŋayi	ţugo	nhīsh	cyede	gwī	cī
Thami	diware	nis	tin	chār	pānch	ch‘au	sāt	āţ‘	nan	das
Bhramu	dē	ni	swōm	bi	bāngā					
*4East Himalayan 
*5Western
Thulung	ko	nə	sjum	blə	ŋo	ru	jet	let-	gu	ko-djum
Chaurasya (Chourase)	kolo	nīk-si	sūm-ma-k’a	p‘i-ba-k‘a	kollabremci					nimp‘alabremci
Bahing	kwoŋ	nik-si	sam	lē	ŋō	ruk-ba	chan-ni	yā	g‘ū	kwad-dyum
Sunwar	ka	’nīkši	san	le	ŋo	ruku	čə-ni	joʔ	guʔ	sa-ši
Dumi	tɨk	sak	ryek	tɨm	ŋo	mu	sɨm	ɨm	nu	tɨksɨ
Khaling	’tu	’saakpu	’sukpu	’bhäl	bhöm	’raa	’tär	’ri	’ghu	tadam
Rai	tik-pu	sak-pu	suk-pu	b‘aluk-pu	b‘ok-pu	j‘ak-pu	rok-pu	rik-pu	tam-pu	tik-ri
*5Central
Nachereng	ī-b‘ou	nīs-b‘ou	sūk-b‘ou	lik-b‘ou	ŋāk-b‘ou					
Kulung	i-bum	nit-c’i	su-pc’i	li-c’i	ŋa-c’i	tuk-	nu-	ret-c’i	boŋ-či	uk-boŋ
Khambu	ibom	ŋich-chī	sup-chi	li-chi	ŋā-chi	tuk-chi	nu-chi	re-chi	bo-chi	ik-poŋ
Rodong	aūra	hā-ka-ra	sūm-ra	lyū-ra	ŋā-ra	tūk-ka-ra	raī-ka-ra	b’ok-ko-ra	kī-pu-ra	lī-pu-ra
Lambichong	t’ī-li	hīch-chi	sūm-chi							
Athpare	ʈhik	ippok	sumpok					ath	nou	
Lohorong	yekko	hīch-chi	sum-chi	lī-chi	ŋā-chi	tūk-chi	nū-chi	yē-chi	bāŋ-chi	īp-poŋ
Yamphu	ikko	nitci	sumji	riji	naʔum	cuʔum	nukci	etci	angji	ippong
Yakha	ikko	hich-chi	sum-ji	li-ji	ŋā-ji	tuk-ji	nu-ji	yech-chi	p‘aŋ-ji	i-boŋ
Limbu	lɔkthik	nɛtchi	sumsi	lisi	nasi	tuksi	nusi	yɛtchi	phaŋsi	thibo·ŋ
Waling	ak-tai	ni	syum-ya-k	lā-ya-k	ŋā-ya-k	tūk-ya-k				
Rungchenbung	ök-cha	hö-waŋ	sūm-ya	lā-ya	ŋā-ya	tūk-ya	b‘aŋ-ya	re-ya	p‘aŋ-ya	ki-pu
Meohang Kiranti	ekku	hicci	sumji		ihuk					hukhu
Dungmali	ak-po	hī-chi	sūm-chi	lī-chi	ŋā-chi	tūk-chi				
*3Qiangic
+Tangut (Sihia)	lɛw	nɨN	sɔ̣ 	ƚi-̣r	ŋɣu– ɦ	tšhĭew	šạ	ʔyar	ŋgʷɨN	ʔyir
N Qiang Taoping	a 21	nyi 55	tshi 55	dɣz 55	ʁua 33	xtšu 33	ɕiŋ 33	tšhe 33	xguə 33	xa21dy33
Mawo	a	ɣnə	khsi	gɣɛ	ʁua	xtšɛ	stɛ	khař	rguɛ	hɛdiu
Dzorgai	a	nié	sié	gžé	wé hiš	tøh	štié	kehø	žgué	a diø
Kortse	eû	niu	seû	gžu	řoeù	tuiü	štü	čeü	žguü	a dui
Ergong	žau	wnɛ	wsu	wʑɛ	wŋuɛ	wtɕhau	sŋie	ɣiɛ	ŋgɛ	zʁa
Thochu	a-ri	ña-ri	kši-ri	gźa-re	wa-re	xa-ta-re	sta-re	xra-re	rgu-re	hadu-re
Queyu	tí	ñí	só	bži	ŋuá	č’í	sná	pšὲ	kú	rqà-rdə́
Zhaba	t́έ	ńέ	sə́	də̀	ŋø` i	c̣’ó	hńέ	gjé	`gə̀	c’í
S Qiang	à	ñí	c’i	džī	ʁuā	xc̣ū	šīŋ	č’ē	xguə̀	xà-dȳ 
…Puxi	a 	n̩ 	χsi 	dzə 	ʁuɑ 	χtʂu 	ʂən 	tʂʰa 	ʐguə 	χadʑy
Ersu	té	ńέ	si	z. ò	ŋuàr	č’ū	šî-n̂ 	żí	`gē	čɛ 55
Lyusu	tè	né	šî	rú	ŋâ	c̣’v̄ 	skñ̂ 	dží	`gí	
Guiqiong	tâ	ñî	sɔ̂	cî	ŋ́έ	k’uô	ñî̧ 	jê	`guí	
Muya	tə́	ní	só	rə̂	ŋô	č’uə̀	ñyí	šyə̂	`guə̂	
Pumi	tiʔ	ni	sòuʔ	ré	ŋuá	č’ùʔ	hnèʔ	hryàʔ	sgi	ʔáwʔ
Shixing	dží̧ 	ñɛ̄	sə	žuə̄	ɦâ. 	č’ô	ṣɛ̧̂ 	šî	guə̄	
Namuyi	čì	ñi	sò	zī	ŋà	k’ù	šì	ḥì	`gū	
Japhug rGyalrong	ci	ʁnɯz 	χsɯm 	kɯβde 	kɯmŋu 	kɯtʂɤɣ 	kɯɕnɯz 	kɯrcat 	kɯngɯt 	sqi
*3Baric
Garo	-sa	-gini	-gittam	-bri	-boŋa	-dok	-sini	-cet	-sku	-ciking
Koch	sā	(ɪndic)								
Atong	gōe-sa	gōe-ni	gōe-tām	biri	ba-ŋa	kōrōk	se-ne	cat	či-ku	čai
Tripuri (Kok Borok)	c’a	nij	t’am	brij	ba	dok	č’i-ni	čar	čuku	či
Chutiya (Deori)	ja	hni	ŋda	chi	moa	chu	šiŋ	še	dgu	dgā
Bodo	sè	nè	tham	brè	bā	ṛā	sni	zat	skhō	zi
Dimasa	(ma-)si	g-ni	g-tam	ma-bri	ma-boa	m-do	si-ni	ma-žəj	ma-sugu	jī
Lalung	ki-chā	ki-ning	tini			chhui				das-ţa
Tangsa (Tableng)	chā	i	lum	pe-li	ŋā	wok	ni-yet	tāt	tu	pān
Chang	čīe	ñiʔ	səm	ləiʔ	ŋao	lak	ñet	sat	guh	ān
Moshang	a-ši	a-nei	a-tom	bi-li	b-ŋa	trok	mi-ši	t-cat	t’kou	rok-ši
Konyak	ja	i	lem	peli	nga	wok	nyit	tet	tu	pen
Wancho	tuta	ani	ajam	ali	aga	arok	anat	acet	aku	ban
Nocte	wan-t’e	wan-ñi	wan-ram	b-li	b-ŋa	i-rok	i-ŋit	i-set’	i-k’u	i-č’i
Phom	hük	nyi	jam	ali	nga	rok	nyet	shüt	shü	an
**Burmic
*3Naga
*4Meithei, Mikir, Mru
Meithei	ɔ-ma	ɔnī	ɔ-hum	mɔ-ri	mɔ-ŋa	tɔ-ruk	tɔret	nī-pan	ma-pɔi	tɔ-ra
Mikir	sī	nī	thām	lī	ngō	rāk	rāksī	nəkep	səkep	kep
Mru	lək 1	prɛ 2	c’om 2	t-li 41	t-ŋa 41	t-ro 1	r-ñit 41	r-jāt 3	t-ku 1	h-muət 3
*4Northern Naga
Yimchungru	khülung	manie	asam	phiyi	phüngü	thruruk	thünie	tizha	tuku	thürü
Lhota	ekhā	ennī	eham	mezü	mūngo	tīrōk	tiing	tizā	tōkū	taro
Lophomi (Sangtam)	khe	anyü	asang	müzyü	münga	thüro	thünye	ke	tüku	thüre
Thukumi	ka-t‘u	ā-ñi kat’i	a-sāŋ	me-že	ma-ŋa	t’u-ru	te-ñē	keh	ta-k‘u	terrē
Pochuri	khe	küni	küche	mzü	mnga	toro	türü	tüze	toku	türa
Mongsen	akha	anet	asum	phüli	phanga	terok	teni	tsit	tüku	tera
Yachumi	ka-lāŋ	a-ñi	a-saŋ	p‘i	pa-ŋ‘i	t‘u-ro	te-ñē	ti-žā	tu-ga	tūrr
Ao	ká	aná	asem	pežw	puŋu	tæhok	tent	tí	toko	téļʰ
Tengsa	k‘a-tu	ānnat	ā-sām	p‘ā-le	p‘u-ŋu	t‘e-lok	t‘a-ñet	t’e-sep	t‘a-ku	t‘e-lu
*4Eastern Naga
Rengma	m-me	kajhụ	k’n-sən	p-zi	pvi	ce-ro	c-ñi	t-ce	t-ki	c-ri
Ntenyi	kesü	kenyi	keching	mezhü	müngu	togho	tüghü	tüza	tükhu	dagha
Meluri	ke	keni	keche	mezu	manga	taro	terü	tüzu	tokhu	tera
Kezhama	ke-lē	kenhi	ka-tsü	pe-di	pā-ŋu	sārr	si-ŋi	ti-chē	te-pfü	chi-ro
Mao	kali	kahei	kosü	padei	pongo	choro	chani	chacha	choku	chüro
Zumomi		ki-ni	kü-t’u	bi-di	po-ŋu	tso-ɣa		t‘a-tsé	t’u-ku	tśü-ɣi
Simi (Sema, Sumi)	la-k’ì	ki-ni	k-t’í	bi-di	po-ŋu	c-ɣó	ci-ni	t-cè	ko-ku	c-ɣé
Sopvoma	ka-li	kā-hē	ko-sa	pā-dai	po-ŋo	cho-ro	chā-nē	chā-chā	cho-ko	chi-ro
Angami	può	kē-njē	sē	djē	pê-ŋù	sō-rù	t’ê-njê	t’ē-t’ā	t’ê-pfá	ker
Chakrima	pü	küna	sü	da	püngu	shwürü	thüna	thütha	thüchi	küri
*4Southern Naga 
Maring	k’at	k’a-ni	k‘iyūm	fi-li	fa-ŋā	t‘a-ruk	ā-zi	čot	ta-ko	čip
Tangkhul	a-k’ə	k’-ni	k’-t’um	m-ti	p’-ŋa	t’-ruk	ši-ni	č-šət	č-ko	t’-ra
Khangoi	āmā-kak	kannī	kā-t‘um	mā-lī	p‘a-ŋā	t‘a-rūk	sannī	chā-chet	chā-ko	t‘arrā
Kupome	k’et		ka-t’um		p’ă-ŋa	t-ruk			s-k’o	t’ă-ra
*3Kuki
*4Western Kuki
Maram	hinu	na	tun	m-dai	m-ŋu	s-rok	s-na	s-sat	s-keu	kiru
Kabui	k‘at	ka-hnāi	ka-t‘om	pa-dāi	pa-ŋū	cha-rūk	cha-nāi	ta-chat	cha-kū	lū
Liangmai	khad	nia	shum	madai	mangiu	charuk	chania	tachat	chakiuh	kariu
Nruanghmei	khüt	kanei	kathum	padei	pangu	cüruk	cünei	tacüt	cükiu	ruh
Khoirao	k’at	k-ti	k-t’um	m-hli	m-ŋa	s-ruk	si-ni	k-čat	č-ku	s-ra
Zeme	kat	kena	kechum	medai	mengeu	seruk	sena	desat	sekui	kereu
Empeo	kāt	ga-nā	gū-jūm	mā-dai	mi-ŋēo	sū-rūk	se-nā	da-sāt	sū-gūi	gā-rēo
Kwoireng	k‘at	nī-yā	sūm	ma-dai	ma-ŋyū	cha-rūk	chī-ñā	tā-chāt	chā-kyū	ka-ryū
*4Northern Kuki
Thado	xə́t	ní	t’ùm	lī	ŋá	gùp	sə̄gī	giét	kûo	sōm
Kamhau	khat	nih	thum	li	ŋa	guk	səgiʔ	giat	kua	sawm
Paite (Vuite)	khat	nih	thum	li	ŋa	guk	sagih	giat	kua	sawm
Siyin	k‘at	nī	tōm	lī	ŋā	lōk	sa-lī	liet	kwō	sōm
Ralte	pa-khat	pa-nih								
Zo (Zome)	k’at	ni	t’um	li	ŋa	guʔ	s-gi	giat	kuo	sɔm
*4Old Kuki
Kyao	pa-khat	pa-nhih								
Anal	a-k’eʔ	a-hno:	a-t’um	p-li	p-ŋa	t-ruʔ	t-k’o:	t-riʔ	t-ku	som
Lamgang	k‘at	ki-nī	ka-dūm	pilli	pa-ra-	tū-rūk	tik-siyū	ti-rēt	ta-kū	som
Kolhreng	k’at	ki-ni	kan-t‘ūm	milli	ra-ŋā	kū-rūk	sā-ri	ki-rēt	kūo	som
Kom	in-k’at	i-hni	in-t’um	m-nli	r-ŋa	k-ruk	sa-ri	k-ret	ko	som
Tarao	k’at	ni	t’um	mali	ra-ŋa	ku-ruk		ti-rit	ku	śom
Aimol	an-k‘āt	an-ni	an-t‘ūm	man-li	rā-ŋā	ka-rūk	sa-ri	ka-riet	pā-kūåe	som
Chiru	a-k’at	a-di	a-t‘ūm	mi-li	ra-ŋā	ū-rūk	si-rik	ar-ret	a-ko	som
Purum	a-k‘ā	a-ni	in-t‘ūm	illi	ra-ŋā	a-rūk	sē-ri	a-ri	a-kū	a-som
Langrong	pā-kāt	pā-ni	pā-tūm	pā-li	pā-ŋā	pā-rūk	pa-sarri	pā-riet	pā-kūåe	pā-šūom
Hrangkhol	in-kāt	in-nī	in-tūm	min-li	ri-ŋā	ruōk	sā-rī	gi-riīt	gūōk	šōm
Biate	k’at	nik	t’um	li	ra-ŋa	ĭ-rūk		riēt	ĭ-kōk	sōm
Hallam (Falam)	in-k‘āt	in-ni	in-t‘ūm	man-li	ra-ŋā	ā-rūk	sa-rī	ā-riet	ā-kūok	såm
*4Central Kuki
Hmar	pukhat	pahni	pathum	pali	panga	paruk	pasari	pariet	pakuo	sawm
Pankhu	p’a-kāt	p‘a-hnī	p‘a-tūm	p‘a-lī	ra-ŋā	rūk	sā-ri	riet	kūwa	tsom
Haka (Lai, Bawm)	pa khat	pa nih	pa thum	pa li	pa nga	pa ruk	pa sarih	pa riat	pa kua	pa ra
Shonshe	-kat	hni		-li	-ŋa	rūk	se-ri	-rit	-ko	
Mara	-kha	-no	-thô	-pali	-pangaw	-charu	-sari	-chari	-chaki	-hraw
Tlongsai	miakha	mianong	miathong	miapali	miapangaw	miacharu	miasari	miachari	miachaki	miahraw
Lushai	-khat	-nhih	-thum	-lī	-ngā	-ruk	-sarih	-riat	-kuā	shom
Mizo	pa-khat	pa-hniʔ	pa-thum1	pa-lii	pa-ngaa1	pa-ruk	pa-sa-riʔ	pa-riat3	pa-kua2	soom
Banjogi (Zotung)	pa-k‘at	pi-ni	pa-tum	pi-li	pa-ŋā	pa-rūk	pa-sā-ri	pa-reyet	pa-koa	tsom
Taungtha	p-k’at	p-nip	p-t’um	p-li	p-ŋa	p-ru	p-sa-ri	p-rip	p-kwa	p-hra
*4Southern Kuki 
Sho	mat	ni	t’um	hli	hŋa	sok	šej	šet	kâ	ha
Thayetmo	å	hni	tun	hmli	hŋå	so	si	sä	ko	hŋā
Minbu	not									
Chinbok (Mün)	tu-mat	hni	t’um	p’i	hma	k’ruk	ser	šit	ko	hrar
Chinbon	pa-hwat	pa-hi	pà-tūm	hlī	hŋå	šo-ke	šei	šut	kū	har
Yawdin	tu-mat	hni	tum	pji	hma	k’rok	k’ri	k’ret	ko	hrar
Khumi	há’	nǜ’	thùm	palǘ 	pàng	taríü’	charǜ’	tayá’	takō	hô̄
Khami	hnāk	nü	t‘ūn	pªlü	pāŋ	tarü	sªrü	tē-ya	ta-kå	ho
*3Kachin-Luic
Kachin (Jingpo)	’l-ŋâi	’l-k’ôŋ	m-sum	m-li	m-ŋa	krú̱ʔ	s-nit	m-dzát	č-k’u`	śi
Kadu	-nu	krin	sum-	pī	ŋa-	kôk	’set	p’et	kau	šimnu
Andro	hà-tà	kiŋ hà	šom hà	pī hà	ŋā-hà	kok hà	sī-nī hà	chàt hà	tū-hū hà	šēt
Sak	(su-)a	niŋ	suŋ-	pré-	ŋa-	kruk-	se-niŋ	ceit	tavu-	szé
Taman	tə	nek	sum	p-li	m-ŋa	kwa	s-ne	p-se	t-xæ	ší
Chairel	ahai	uhul	t’uŋ-koŋ	m-ri	m-ŋa	lū-	sīnī-	hūndža	handža	š-ruk
Rawang	t’i	ńi	ă-tsum	ă-byi	p’u-ṅṅa	t’ă-ru	să-nit		tă-gä	
Nung	t’i	a-ni	a-cum	a-bji	p’uŋa	t’-ru	s-nit	a-šat	t-gø	t’i-sei
Drung	tiʔ	a-ní	a-sīm	a-blī	p-oâ	kruʔ	s-ñit	xjak	d-gì	ti-cal
Metu	t’i	ni	a-sem	a-dzi	pa-ṅa	tə-ru	śińö	a-šiat	tə-gö	ti-sé
Melam	kige	a-ňi	a-söm	a-bli	pa-ṅa	k-ru	śəńi	šiot	d-gu	ti-tsel
Tamalu	t’i	ńi	söm	bli	pa-ṅa	k-əu	səni	šiey	da-gö	tietsel
Tukiumu	t’i	ńi	söm	bli	pa-ṅa	k-əu	śəńi	šiey	da-gö	titsel
*3Burmese-Moso
*4Moso
Naxi	ɖɯ̄ 	ɲī 	sɿ̀ 	lū 	wɑ̄ 	ʈʂʰwɑ́ 	ʂɚ̄ 	hó 	ŋgv̩̄ 	tsʰè
Na (Moso)	ɖɯ̌ 	ŋǐ 	sō 	ʐv̩̄ 	ŋwɤ̄ 	qʰv̩̌ 	ʂʅ̄ 	hũ̌ 	gv̩̄ 	tsʰē
Laze	ɖɯ̄ 	ɲī 	sú 	ʐv̩̄ 	ŋwɤ̄ 	qʰɔ̀ 	ʂʅ̄ 	ɕì 	gv̩̄ 	sʰí
Gazhuo	kὲ	ŋ̀	sî	xə̄	ŋà	č’oʔ	sì	šiʔ	kv̄	
*4Burmic
+Proto-Burmic			*sum2		*ŋa2	*khyok	*n’it	*slit	*ko2	*tshe1
+Written Burmese	tac	hnac	su`m	le`	ŋa`	k’rok	hnac	hrac	ko`	c’aj
!Burmese	tiq	hniq	thoùn	lè	ngà	c’auq	k’un-hniq	shiq	kò	s’eh
Lashi	tà	á̱k	som`	mer`	ñ̄ 	k’júk	hŋjét	šét	kōu	tà z‘e
Maru	tà	š’i̱c	sam	pìc	ŋō	k’jáuk	hnát	šéʔ	kùk	c’ὲ
Phun (Hpon)	tùʔ	hàiʔ	šàŋ	ji	kɔ̀ŋjɔ̀ŋ	kɔ́ŋ-jɔ́ŋ	áiŋ-t’ùʔ	šiʔ-jɔ́ŋ	cɔ́ŋ	tōᵏ s‘i
Tsaiwa	rà	í̱	sum`	mji	nò	k’júʔ	hŋjit	šít	kàu	c’ê
Achang	tà	sə̄k	sum`	mi	ŋɔ̀	xrōʔ	ñīt	šēt	kàu	č’ē
*4Lolo
+Proto-Lolo	t/di2	nyi2	sum2	o2	ŋa2	k9ho’1	sei2	nye’1	go2	tsche1
Nusu (N)	t’ì	nὲ	s’ɔ̀	vrì	ŋá	k’rū	hnə̄	šɛ̄	gí	c’é
…S	t’ì̱	ɦí	sá	ruí	ŋɔ̄	c̣’ù ̱	hnā	xjà̱	gí	c’é
Zaozou	tì	nǣ̱	sæ̱̀ 	yi	ŋə̀	k’aq	nē	jā̱	kì	c’ē
Xa Pho (Laghɯ)	a 21	ni 21	sɔ 21	khƚi 33	na 33	khu 33	ši 21	ʔɛ 33	ku 55	tʂhə 33
*5Northern
Pakishan	ts’e ma	njé ma	sò ma	lleu ma	nge ma	fou ma	šê ma	héî ma	gôu ma	t’si ma
Kangsiangying	djö	niö	suo	h’jö	guà	h’a	šeû	hon	guö	t’se
Kiaokio	lö deu la	song dö	sam dö	szi dö	hà dö	lók dö	šutt dö	pétt dö	ku dö	šipp dö
Nee	tse ma	gné ma	so ma	rlj ma	gnè ma	hru ma	še ma	hêi ma	dvu ma	tsi ma
Tudza	ta mu	ni mu	sö mu	ss’li mu	ngu mu	ts’ju lö	ši lö	hi lö	kö lö	tsö lö
P’ou-la	ta to	ni to	sa to	šli to	na to	ču to	ši to	hin to	ku to	tsö to
Ulu	ti	ńi		ś’li	ŋu	k’iu		hei	kö	
Ko-p’u	tâ mou	gni mou	sé mou	ti mou	ou gné	tsiou lée	shi lée	i lée	k’hü lée	tsé lée
Weining	ta	gni	sö	hlih	mm	tchô	ši	he	küi	tsöô
*5East
Mung	sò·i	ño·i	duŋ7	ndzi	ŋò	kò·u3	khi3	t’ài	ku	sò·i tò·i
*5Central
Lisu	t’ř	ñř	sá	lī	ŋwa`	č’òʔ	ši`	hȩ̀ʔ	ku	c’i 3
Yi (Lolo)	cyp	nyip	suo	ly	nge	fut	shyp	hxit	ggu	ci
Chökö	t’a	m’	sF	li	ngo	so	si	zi	ku	tsF
Ahi	t‘i°	ni°	sö 51	li 15	ŋo°	ch‘u 15	šö°	ih 15	kö 51	ts‘ö 51
Lolopho	t‘i°	ni°	sö 51	li 15	ŋo°	ch‘o 15	šö°	hä 15	kö 51	ts‘ö 51
Phupha	t’a	m’	sa	slF	nga	so	i sF	he	ku	tsF
*5Southern
Phunoi	thə̆	hnə̆	sàm	hàn	ʔã̀	khà	bjò	tám	tè	ví
Pyen	tum lun	ñi lum	s‘um lum	hàn lum						
Bisu	nìŋ	sɔ̀ŋ	sám	si	hà	hɔ́k	kjit	pὲt	káw	təsé
Mpi	thɯʔ2	ñi2	siŋ6	li6	ŋo2	khoʔ2	sıʔ2	həʔ2	kɯ$6	thə6
Hwethom	tò’2	ni1	d̵òŋ1	vài1	ŋà1	ku3	d̵u3	d̵i3	ku2	tˢi
Akha	tî	nyî	smˆ 	oě	ŋǎ	k’ô	šî	yêh	g’oě	ṯs̱ě
Ako	tö	ö°	hē	lī	ŋà	kō	s‘ī	ē	gwī	sō
Asong	tima	nhima	summa	lima	ngama	kouma	chéma	khèma	hôma	tsèma
Phana	tima	nhima	summa	lima	ngama	kouma	chéma	khèma	hôma	tsèma
Menghwa	chih	am	sao	yi	nga	k’o	hö	he	ko	ts’i
Hani	qiq2	niq2	saol1	yuvq	ngavq	kuvq	siivq	xeivq	hhyuq2	ceil1
Lahu	tê	nî	šɛ̂ʔ	ɔ̂	ŋâ	khɔ̀ʔ	cê	hí	qɔ̂	tê chi
Lahu Xi	tɛ̂	ñì	šɛ	ō	ŋa 3	k’ɔ 2	si 2	xé	qɔ 7	č’i 1
*5Residual 
Manyak	tå-bī	nå-bi	sī-bi	rai-bi	ŋå-bi	trū-bi	skwi-bi	zi-bi	gū-bi	chai-chi-bi
Horpa	rɔ	ŋaī	sū	hlà	gwai	ch‘au	znai	hriē	gō	sgɔ
Menia	dji	nyi	so	zö	nga	k’o	shö	hen	n-gu	ho
Muli	ti	nö	son	zhi	ngo	t’ru	hnö	shüeh	yö	ka-te
Ugong	tī	nang	dōng	plī	ngaw	kaw	thī	hê	kū	sê

#anes
*Austronesian
+Proto-Austronesian	*esa/isa	*duSa	*telu	*Sepat	*lima	*enem	*pitu	*walu	*Siwa	*sa-puluq
**Atayalic
Atayal	qutux	saziŋ	ciwal	payat	maɣal	tizyuʔ	pituʔ	spat	qeruʔ	mpuw
Sedeq (Taroko)	kiŋal	daha	teru	sepac	rima	mumuteru	mupitu	mumusepac	muŋari	maxal
**Tsouic
Rukai Taloma	əa	Dosa	toLó	soʔátə	Limá	ənə́mə	ʔitó	vaLó	baŋátə	poLóko
…Bud	iθa	Dósa	tóLo	səpátə	Líma	ə́nəmə	píto	vaLo	báŋatə	póLoko
…Maga	Duka	Dúsa	túru	pátə	ríma	nɨmɨ	pítu	váru	vŋátɨ	prúku
…Tona	nága	dóθa	tóo	pátə	imá	nə́mə	píto	vaó	vaŋátə	pó:ko
…Mantauran	nə́ka	nosa	toLo	patə	Lima	nəmə	pito	vaLo	vaŋatə	poLoko
Tsou	cóni	yúso	túyu	sə́ptə	eímo	nómə	pítu	vóyu	sío	máskə
Kanakanabu	caáni	cuúsa	tuúlu	suúpata	liíma	n´ə́mə	piítu	áalu	síia	máanə
Saaroa	caani	suua	tuulu	paatə	kulima	kənəmə	kupitu	kualu	kusia	kumaatə
**Paiwanic
Bunun	tasʔaʔ	dusaʔ	tau	paat	himaʔ	nuum	pituʔ	vau?	sivaʔ	macʔan
Paiwan	ita	ùsa	cəl. u	səpac	l. ima	unəm	picu	al. u	siva	ta-pul. uq
Puyuma	saʔ	Dua	təLu	pat	Lima	nəm	pitu	waLu	iwa	puLuʔ
Saisiyat	ʔähäʔ	rošaʔ	tooʔ	šəpat	asəb	sayboši:	sayboši o ʔähäʔ	kašpat	ääʔhäʔ	laŋpəz
Ami	cɨcay	tusaʔ	tuluʔ	spat	limaʔ	ʔnəm	pituʔ	faluʔ	siwaʔ	ŋuʔtəp
*3Sinicized
Kavalan	ʔissaʔ	zusaʔ	tuLuʔ	spát	Limaʔ	ʔənəm	pituʔ	waLuʔ	siwaʔ	staRay
Pazeh	ʔidaʔ	dusaʔ	turuʔ	supat	xasəp	xasəbuzaʔ	xasəbiƚdusaʔ	xasəbiƚturuʔ	xasəbiƚsupat	ʔisit
Thao	ta:haʔ	tu:šaʔ	to:roʔ	špa:t	ri:maʔ	kato:roʔ	pi:tuʔ	kašpat	tana:θuʔ	ma:kθin
+Ketangalan	tsa	Lusa	tsʰu:	špat	tsima	anum	pitu	watsu	siwa	Labatan
+Taokas	ta:nu	rua	tuLu	lepat	hasap	tahap	jweto	mahalpat	tanasu	taisid
+Papora	tanu	nia	tuLu	nepat	nema	nenim	pitu	mahal	mesia	metsi
+Babuza	natta	roa	torro	naspat	naxab	natap	naito	maaspat	tannaxo	tsxiet
+Hoanya	meata	mesa	miatelu	miapa	Lima	minun	pito	miaLu	asia	miataisi
+Siraya	saat	duha	turo	hpat	rimma	annim	pitto	ku-ixpa	ma-tuda	k-itti
**Western
Chamorro	hacha	hu-gua	tulu	fatfat	lima	gunum	fiti	gualu	sigua	manot
…Modern	un	dos	tres	kuatro	sinko	sais	siette	ocho	nuebi	dies
Palauan	ta	eru	ede	eua	eim	elolęm	euid	eai	etiu	tęruich
Yapese	rep	ru	delip	eniŋek	lal	nel	me-dlip	me-ruk	me-rep	ragak
*3Northern Philippines
*4North Luzon
*5North Cordilleran
Isnag	ʔisá	duwa	tallu	ʔappa:t	limma	ʔánnam	pittu	walú	siya:m	sangapu:lu
Yogad	tatu	qaddu	talu	qappat	limu	qannam	pitu	walu	siyam	tafulu
Adasen	qisa	dua	talo	qop’pat	lima	qannɨm	pito	walo	siam	saŋa’polo
Malaweg	issaq	duwwá	tallú	appat	lima	annam	pitu	wálu	siyam	mapulu
Agta	tatakday	duwá̱	ta̱llu	ʔa̱ppát	lima̱	ʔanna̱m	pitú	wa̱lu	siam	ma̱p̵ulo
Itawis	isá	duwá	tallú	appát	limá	annə́m	pitú	walú	siyám	mafúlu
Gaddang	tata	ʔaddwa	tallu	ʔappat	lima	ʔanɨm	pitu	walo	siyam	tap̵ulu
Ga-dang	tata	adwa	talu	appat						tafulu
Ibanag	itté	duwá	tallú	appáq	limá	annám	pitú	walú	siyám	mafulú
Atta	itteʔ	dua:	tallu	appa:ʔ	li:ma:	annam	pitú	walú	sia:m	mapulu
Umiray Dumaget	qisin	qaduwa	tiluwon	qapat	lima	qanɨm	pito	walo	siyum	saŋpuwu
Southeast Cagayan Agta	sesa	duwa	tallo	upat	lima	anəm	pitu	walu	siyam	sangapulo
Kasiguranin	esa	duwa	təlo	apat	lima	ənəm	pito	walo	siyam	sapulo
Casiguran Dumaget	‘qɛsaq	qɨƚdu’waq	qɨtɨ’loq	qɨ’pat	limaq	qɨ’nɨm	pi’tuq	wa’luq	si’yam	‘sapuluq
Paranan	essa	duwa	tallo	ippat	li:ma	anném	pittu	walu	siam	sapulu
*5Ilokano
!Ilokano	maysa	dua	tallo	uppat	lima	innem	pito	walo	siam	sangapulo
*5South Central Cordilleran
*6Central Cordilleran 
Isinai	osa	dúwa	tiu	opát	limá	anóm	pitú	wéyu	siyám	simpíu
Itneg	qis’sa	do’wa	ta’lo	qo’pat	li’ma	qɨ’nɨm	pi’to	wa’lo	si’yam	sanga’polo
Kalinga (Llamzón)	isá	duwá	tuló	opát	limá	olóm	pitú	walú	siyám	simpúyu
N Kalinga	sa’an	dowa	tulu	opát	limá	onóm	pitú	walú	siyám	simpúlu
S Kalinga	osá	dowá	tolú	opát	lima	onóm	pitú	walú	siyám	púlu
Balangaw	ʔɨhá	duwá̱	toló	ʔopát	lemá	ʔɨnɨm	pitú	walú	siya̱m	hempólo
Kiangan	qohá	duwá	tulú	qopát	rimá	qonóm	pitú	walú	hiyám	púlu
C Ifugao	ʔohá	duwá	tulú	ʔopát	limá	ʔonóm	pitú	walú	hiyám	himpúlu
Batad Ifugao	oha	duwa	tulu	apat	lema	onom	pitu	walu	hiyam	himpūlu
C Bontok	qisá	dowá	toló	qipát	li´ma	qiním	pitó	waló	siyám	poló
E Bontok	qosa	chowa	toro	qopat	lema	qonom	pito	waro	siyam	hin poro
Kankanay	əsá	duwá	tulú	upát	limá	ənə́m	pitú	walú	siyám	sinpú
North	qisá	dowá	toló	qipát	limá	qiním	pitó	waqó	siyám	simpó
Iyaplay	esa	duwa	tolo	epat	lima	enem	pito	wao	siyam	simpuo
*6Southern Cordilleran 
Ilongot	šit	deva	tâgo	əpát	tambiáng	tambiang nu sít	tambiang nu dava	tambiánggot tagó	tambiang nu apát	támpu
Pangasinan	sakéy	duára	taló	apát	limá	aném	pito	waló	siamirá	poló
Inibaloi	sakɨy	chowa	tɨdo	ʔɨpát	dimá	‘ɨnɨm	pitó	bwalo	siyɨm	sampólo
Karaw	sɨqki	čɨgwa	tɨdo	qɨpat	lima	qɨnɨm	piθo	gwalo	siyam	sampolo
N Kallahan	hakɨy	duwá	tallu	ʔɨpát	limá	ʔî- nɨm	pitú	walú	hiyám	hampulu
S Kallahan	hakey	dewwa	tellu	epat	lima	enem	pitu	walu	heyam	hampulu
*4Bashiic-C Luzon-N Mindoro
*5Bashiic
Yami	asa	dowa	teylo	apat	lima	anem	pito	wawo	siam	poh
Itbayaten	aʔsa	doha	atlo	aʔpat	lima	aʔnəm	pito	waxo	siam	saapoxo
Ivatanan	asá	dadwa	tatdó	apát	dadimá	anəm	papitó	waho	siam	asaapoho
Babuyan	asa	dowa	tatdo	a:pat	dadima	a:nem	papito	wawaho	sasiyam	sapoho
Ivatan	asaq	dadowaq	tatdoq	apat	dadima	anem	papitoq	wawahoq	sasiyam	asapohoq
*5Central Luzon
Sinauna (Remontado Agta)	ʔisáʔ	darʔá	tatlú	ʔáʔpat	limá	ʔaʔnúm	pitú	walú	siyám	sángpu
Kapampangan	métung	aduwáq	atlú	ápat	limá	ánam	pitú	walú	siyám	apúluq
Tina	aʔsa	luwá	tolo	aʔpat	limá	aʔnəm	pitó	waló	siam	mapóʔ
Botolan	mi’ha	lo’a	tat’lo	‘qapat	li’ma	‘qanɨm	pi’to	wa’lo	si’am	ma’poq
Bolinao	saya	řuwa	tolo	qapat	limah	qaqnɨm	pito	waloh	syam	mapoloq
Alangan	osai	dowai	tolo	opat	lima	enem	pito	walo	siyam	osai saypolo
*3Southern Philippines
*4Subanun
West Subanon	sa’a	dua’	tolu	pat	lima	gonom	pitu	walu	siam	sapulu’
*4Manobo
Binukid	sabúwa	dadúwa	tatúlu	haəpát	lalíma	haənúm	pítu	wálu	siyám	sampúluq
Obo	sɨkad	duwá	túwɨd	ɨppat	lǐmaʔ	ʔánɨm	pǐtuʔ	wáow	siyɨw	sapówo
Ata	ʔisá	dadawa	tatuló	hopʔat	lalima	nonʔom	papitu	wawalu	sasiam	sampúluʔ
Tigwa	sabɨka	dadua	tatɨlu	hɨpʔat	lalima	hɨnʔɨm	pitú	walú	siam	sapuluʔ
Matigsalug	saa	duwa	tattelo	hep-at	lalima	hun-em	pito	walo	siyao	sapulo
Agusan	ʔisá	dáduwa	tatuyu	ʔupát	limá	ʔunî- m	pitú	wayú	sǐʔam	sampúyuʔ
Dibabawon	sɨ	duu	tuu	ʔupát	lima	ʔɨnɨm	pitu	wáu	siam	sampúuʔ
Rajah Kabungsuan	sebuú	darúa	tataqu	opat	lima	onom	pitu	waw	siam	sampuu
Ilanen	sɨbɨka	dɨruwa	tɨtɨlu	ʔɨpát	lɨlima	ʔî- nɨm	pitu	walú	siyɨw	sɨpuluʔ
West Bukidnon	sɨvɨka	dɨzuwa	tɨtɨlu	hɨʔɨpat	lɨlima	hɨʔɨnɨm	pitú	walú	siyɨw	sɨpuluʔ
Tagabawa	sabad	duá	tɨllu	ʔɨpát	limá	ʔánɨm	pitú	walú	sio	sapulu
Sarangani	sabad	dowá	talo	ʔapat	limá	ʔanam	pitó	waló	siyám	sampoloʔ
Kalamansig	ʔisa	duwá	tɨlu	ʔi-p̵at	limá	ʔî- nɨm	p̵itu	walú	siyow	si-p̵uluʔ
Tasaday (Cotabato)	saʔ	duwá	tɨlu	ʔafát	lǐma	ʔaî- m	fǐtu	walú	siyow	sɨfúluʔ
*4Davao
Magindanao	isá	duwá	təllú	pat	limá	ə́nnəm	pítu	wálu	siyáw	sapúluq
Maranao	ísa	duwá	tə́llu	pət	líma	nəm	pítu	wálu	siyáw	sápuluq
Iranon	isa	dua	telu	pat	lima	nem	pitu	walu	siyaw	sapulu
*3Meso-Philippine
*4South Mangyan
Hanunoo	usá	dúwa	tulú	upát	líma	únum	pitú	walú	siyám	sa púlo
Buhid	sadǐ	dúwa	tulú	ufát	limá	ʔunum	fitú	walú	siyám	safúlu
Taubuid	sadi	duwa	tulu	ufat	lima	unum	fitu	walu	siam	safulu
*4Kalamian
Kalamianen	sasaʔ	duruaʔ	tulúʔ	ʔɨpát	limáʔ	ʔɨnɨm	pǐtuʔ	walúʔ	siam	tangpuluk
Agutaynon	tataq	durvaq	tuloq	ɨpat	limaq	ɨnɨm	pito	waloq	siam	tampuloq
*4Palawan
Batak	usá	duwá	túlu	úpat	limá	ənə́m	pitúq	walú	siyám	sampúluq
Tagbanwa	əsá	duwá	tulú	əpát	limá	ənə́m	pitú	walú	siyám	sangpúluq
Palaweŋo	sangbatu	duwa	talu	ɔpat	lima	anɨm	pitu	walu	syam	sampulu
Molbog	sombiluq	dua	tolu	opat	lima	onom	turu	walu	siam	sompuluq
Banggi	simbatuʔ	duwa	toᵘ·lu	ʔapa·tʔ	lima	ʔonom	tuřu	waluʔ	siam	puluʔ
*3Central Philippines
*4Tagalog
!Tagalog	isá	dalawá	tatló	ápat	limá	ánim	pitó	waló	siyám	sampû
Marinduque	qisa	dulwa	tatlu	qa:pat	lima		pitu		nwe:be	
*4Bikol
!Bikol (Naga)	saró’	duwá	tuló	apát	limá	anóm	pitó	waló	siyám	sampúlo’
Buhi	əsad	doa	tolo	əpat	lima	ənəm	pito	walo	siyam	sampolo
Iriga	ʔusad	dárwa	tulú	ʔɨpát	limá	ʔɨnɨm	pitú	walú	siyám	sampulu
*4Mansakan
Davawenyo		dowa	to	kowatro			pito			
Kamayo	qisa	duwa	tuluɣ	qupat	lima	qunum	pitu	walu	siam	sampuluq
Mandayan	qisa	duwa	tulu	qupat	lima	qunum	pitu	walu	siam	yapuuq
Mansakan	ʔisá	duwá	turu	ʔúpat	limá	ʔî- nɨm	pitú	waru	siyám	sampuruʔ
Kalagan	sambuk	duwá	tulu	ʔúpat	limá	ʔɨnɨm	pitú	walú	siam	sampúluʔ
Tagakaolo	sambuk / kasya	duwa	tulu	upat	limaq	ɨnɨm	pitu	walu	siam	sampuluq
*4Mamanwa
Mamanwa	isá	duwá	tulú	upát	limá	ənə́m	pitú	walú	siyám	napúluq
*4Bisayan 
Surigaonon	qəsa-	duhá-	tuyú-	qəpát	limá-	qənə́m	pitú-	wayú-	sijám	napúyuq
Jaun-Jaun	qisá-	duhá-	tuyú-	qupát	limá-	qunúm	pitú-	wayú-	sijam	napúyuq
Kantilan	qisá-		tuyú-	qupát	limá-	qunúm	pitú-	wayú-	sijám	napúyuq
Tausug	isá	duwá	túu	úpat	líma	únum	pítu	wálu	síyam	hangpúu
Butuanon	qisá-	duwá-	tuú-	qupát	limá-	qunúm	pitú-	waú-	siyám	sampúuq
!Cebuano	usá	duhá	tulú	upát	limá	unúm	pitú	walú	siyám	napúluq
Boholano	qəsa-	duhá-	təlú-	qəpát	limá-	qənə́m	pitú-	waú-	sijám	napúuq
Gubat (Waray Sorsogan)	sayúq	duwá-	tulú-	qupát	limá-	qunúm	pitú-	walú-	siyám	napúluq
N Samar	sayúq	duhá-	tulú-	qupát	limá-	qunúm	pitú-	walú-	siyám	napúluq
Waray	usá	duhá	tulú	upát	limá	unúm	pitú	walú	siyám	napúluq
Camotes (Porohanon)	qusá-	duhá-	tulú-	qupát	limá-	qunúm	pitú-	walu-	sizám	napúluq
Bantayan	qusá-	duhá-	tulú-	qupát	limá-	qunúm	pitú-	walú-	siyám	napúluq
Masbate	ʔusad	duhá	tuló	ʔúpat	limá	ʔunóm	pitó	waló	siyám	napoloʔ
Ilonggo (Hiligaynon)	isá	duhá	tátlu	ápata	limá	ánum	pitú	walú	siyám	púluq
Romblonanon	ʔisá	duhá	tuyó	ʔupát	limá	unóm	pitó	wayó	siyám	napúyoʔ
Banton	qusáh-	ruháh-	tátloh-	qápqat	limáh-	qánqom	pitoh-	wayóh-	sidám	sampúyoq
Odionganon	qusáh-	ruháh-	tuyóh-	qápqat	limáh-	qánqom	pitoh-	wayóh-	sidám	sampúyoq
Kuyunon	qisará-	dárwa-	tatlu-	qapat	limá-	qanəm	pitú-	walú-	siyám	sampuluq
Datagnon	qisará-	dárwa-	tátlu-	qápat	limá-	qánum	pitú-	walú-	siyám	napúluq
Kinaraya	sará	darwa	tatlo	apat	lima	anum	pito	walo	siyam	púloʔ
Pandan	qisaráh-	dárwah-	tátluh-	qápat	limáh-	qánəm	pitúh-	waluh-	siyám	napúluq
Looknon (Inonhan)	qísyah-	dálwah-	tatloh-	qápqat	limáh-	qánqom	pitóh-	walóh-	siyám	napúloq
Bulalakawnon	qisaráh-	dárwah-	tátluh-	qápat	limáh-	qánum	pitúh-	walúh-	siyám	napúluq
Aklanon	qisa áh	dáywah	tátloh	qâpqat	limáh-	qânqom	pitóh-	wa áh	siyám	napú oq
*3South Mindanao
Bagobo (Giangan)	hʌtu	quwa	tɨllu	appat	limo	qɨnɨm	pitu	wallu	hio	hɨpɨlɨ
Tiruray	seba’an	rowoʔ	telew	ʔefot	lemoʔ	ʔenem	fitew	walew	siyow	fuloʔ
Tboli	sotuh	lɨwuh	tluh	fat	limuh	nɨm	hituh	wɔluh	syom	sfɔlɔq
Bilaan	sə́tuu	aluə́u	tlúu	fáat	líməə	nam	fitúu	wə́əlu	siyə́m	as falóq
*3Celebes
*4Sangir-Minahasan
Talaud	sambaw	dar̃ua	tatallu	apatta	lima	annuma	pitu	uwaɭu	sio	mapuɭo
Sangir	səmbaw	dar̃ua	tatəlu	əpaʔ	lima	ənuŋ	pitú	waɭu	sio	mapuɭo
Sangil	sa	dalúa	tatáu	paq	líma	nuŋ	pítu	waw	síaw	mapúo
Bantik	insaw	dadua	tatuɭu	paʔ	ɭima	nuŋ	pitu	waɭu	siow	mapuɭo
Ratahan	saunsa	r̃ar̃ua	tulu	paʔ	lima	num	pitu	walu	siaw	mapulo
Tonsea	əsa	dua	tədu	əpat	dima	ənəm	pitu	watu	siow	mapuduʔ
Tondano	əsa	dua	təlu	əpat	lima	ənəm	pitu	nualu	siow	puluʔ
Tombulu	əsa	žua	teɮu	əpat	lima	ənəm	pitu	βaɮu	siow	mapuɮuʔ
Tontemboan	əsa	r̃ua	təlu	əpat	lima	ənəm	pitu	walu	siow	saŋapulu
Tonsawang	əsa	dua	təlu	əpat	lima	ənəm	pitu	waɭu	siow	saŋaβuɭu
*4Mongondow-Gorontalo
Ponosakan	soatu	dohua	tolu	opat	lima	onom	pitu	walu	siow	mopuluʔ
Mongondow	tobatu	dɛowa	tolu	opat	lima	onom	pitu	wařu	siow	mopuɭuʔ
Bintauna	soβatu	r̃ɛiya	toɭu	opato	ɭima	onomo	pitu	uwaɭu	sio	mopuɭu
Kaidipang	sobotu	dia	toɭu	opato	ɭima	onomo	pitu	waɭu	sio	mopuɭu
Bolango	hobatu	duia	toɭu	opato	ɭima	wonomo	pitu	waɭu	sio	puɭu
Atinggola	obatʊ	duia	toɭu	opato	ɭima	onom	pitu	aɭu	sio	mopuɭu
Gorontalo	oinda	duluo	tolu	opato	limo	olomo	pitu	walu	tio	opulu
Suwawa	tomita	dɛuwa	tolu	oopato	lima	wono	pitu	walu	tio	pulu
Buol	teʔetu	duʔia	tolu	opat	limo	onom	pitu	walu	tio	mopulu
*4Central Sulawesi
Banggai	meeng	lua	tolu	saŋkap	lima	noom	pitu	alu	sio	songulu
*5Eastern
Saluan	saʔaŋuʔ	onuaʔ	totolu	opat	olimaʔ	anom	popituʔ	uwaluʔ	osia	sampuluʔ
Andio	saʔaŋuʔ	oruaʔ	toluʔ	paat	limaʔ	noom	pituʔ	waluʔ	sioʔ	sompuluʔ
Balantak	isá	ruá	tolú	paat	limá	noom	pitú	walú	sió	sampuló
*5West Central 
Balaesan	inja	dorua	totolu	rapat	lelima	ronong	pepitu	oβalu	sesio	hopulu
Tolitoli	sabatu	dóua	totolu	opat	lima	onom	pitu	alu	sio	sompulu
Tomini	soungU	doluo	totolu	apatE	lelima	onomE	pepitu	oalu	sesio	sopulu
Bolano	tooʔu	dóuá	totolu	opat	lima	onom	pitu	oalu	sioE	sompuu
Dondo	soongu	doluo	totolu	apatE	lelima	onomE	pepitu	oalu	sesio	sopulu
Dampelasa	inca	ahua	totolu	hapat	lelima	honong	pepitu	hoalu	sesio	sopulu
Kasimbai (Tajio)	sobua	orua	totolu	apat	lelima	onong	pepitu	oalu	sesio	sompulu
Petapa Taje	sobua	rorua	totolu	apati	lelima	oono	pepitu	oβalu	sesio	sompulu
Ndau	soung	doluo	totolu	rapat	lelima	ronong	pepitu	walu	sesio	sompuluh
Lauje	soung	doluo	to’tolu	apatE	lelima	onong	pepitu	oalu	sesio	sompulu
Kaili	sangu	randua	tatalu	ampa	alima	aono	papitu	uwalu	sasio	sapulu
Pipikoro (Uma)	isa	dua	tolu	opo’	lima	ono	pitu	walu	sio	nampulu’
Lindu	sangkou	rongkou	tolu	opo	alima	aono	papitu	walu	sasio	sampulu
Sedoa	isa	dua	tolu	iba	lima	aono	pitu	b̵alu	sasio	sampulu
Napu	isa	dua	talu	iba	lima	ini	pitu	uwalu	hahio	hampulo
Bada	isa	rombua	talu	iba	lima	ini	pitu	uwalu	hahio	hampulo’
Rampi	isaʔ	duʷa	toḽu	iba	limo	ʔoni	pitu	uwaḽu	hio	hampuḽuʔ
Pamona	samba’a	radua	tatogo	aopo	alima	aono	pitu	uayu	sasio	sampuyu
Bungku	asa	orua	otolu	opaa	olima	onoo	opitu	hoalu	osio	hapulu
Mori	ʔaaso	or̃uo	otolu	opaa	olimo	ono	opitu	oalu	osio	hopulo
Tolaki (Lalaki)	aso	ruo	tolu	omba	limo	ono	pitu	howalu	osio	hopulo
*4South Sulawesi 
Macassarese	sere	ruwa	tallu	appa	lima	annang	tudju	sagantudju	salapang	sampulo
Buginese	seua	dua	təllu	əppa	lima	ənnəŋ	pitu	arua	asera	pulo
Mandar	mesa	daddua	tallu	appe	lima	annang	pitu	arua	amessa	sappulo
Sadan	meesaʔ	dua	tallu	ʔappaʔ	lima	anan	pitu	kařua	kasseřa	saŋpulo
Massenrempulu	mesaʔ	hor̃e	tallu	ʔaʔapaʔ	lima	ʌnʌn	pitu	kařua	kaseřa	saʔpulo
Pitu Ulunna Salo	mesa	dua	tallu	appaʔ	lima	unuŋ	pitu	kařua	kamesa	sappulo
Mamuju	setto	duʷa	tallu	pataʔ	lima	ʔanaŋ	pitu	uwalu	sasiyo	sampulo
Seko	mesaʔ	duʷa	italu	ʔupaʔ	lima	unuŋ	pitu	sakkupaʔaŋ	kamesaʔa	sappuloo
Wotu	saŋo	duaŋo	taluaŋo	patoŋo	alima	ana	pitu	walu	sasio	sapulu
*4Muna-Buton
Muna	ise	dua	tolu	paa	dima	noo	pitu	oalu	siua	ompulu
Wolio	ise	jua	talu	pata	lima	nama	pitu	walu	sio	sapulu
Buton	ise	dua	tolu	apa	lima	ana	pitu	ualu	sio	səpulu
S. Buton (Cia-Cia) 	dise	rua	tolu	pa’a	lima	no’o	picu	walu	siua	ompulu
Tukang-Besi	assa	dua	tolu	pa’a	lima	no’o	hitu	alu	sia	ompulu
Bonerate	ása	kedúa	ketólu	keháʔa	kelima	kenóʔo	kehitu	keálu	kesia	ompúlu
Kalaotoa	sɨʔɨnsa	rúa	tálu	páta	líma	ánaŋ	pítu	válu	sío	sapúlu
Layolo	seʔɨnsa	r̃ua	talu	apa	lima	ana	pitu	falu	siyo	spulu
*3Borneo 
*4Ida’an
Ida’an	satu	dua	tʌ·lu	pa:tʔ	limoh	no·m	tuřu		siwai	puluʔ
*4Northeast
*5Murut-Tidong
Selungai Murut	daono	duwo	talu	apat	limo	onom	taloʔ	balɔ	siam	apulu
Kolod	donoʔ	dwoᵘ	talug	ʔafat	limou	onom	tuluʔ	buluʔ		ʔpod
Sumambu (Tagal)	saumi	ruö	taluh	ʔapat	limou	ʔonom	tuluʔ	baluʔ	siam	ʔopɔr
Paluan	dondoz	duwo	talu	apat	limoh	onom	tuluʔ	baluʔ	siəm	opor
Timugon	sinan	duɔ	tálu	ʔapatʔ	limɔʔ	ʔnnɔm		waluʔ	siam	sʌpúlu
Beaufort Murut	ɾöndö	duö	talu	apatʔ	limɔ	ʔɔnɔm	tuɾuʔ		siam	ʔöpöɾ
Keningau	dɔ́ndɔʔ	duwou	tálu	ʔapət	limú	ʔɔnə́m	túruʔ	baluʔ	siyə́m	móᵘpudn
Tidong	senán	dou	taluʔ	ʔapatʔ	kagai	ʔnnʌm	tuju	walu	nanus	sʌpu
 Serudong  	senán	dou	taluʔ	ʔapatʔ	kagai	ʔnnʌm	tuju	walu	nanus	sʌpu
Sambakung  	do:no	du:duʔ	talu	öpat	limöʔ	ənom	tuluʔ	balú	siam	apúlu
Baukan  	dəndoʔ	dou	talu	ʌpat	limoʔ	ənom	turu	siku	siam	məpod
Kalabakan  	də́ndə	duə	talu	ʔapatʔ	límə	ʔɔnɔm	tujuʔ	walu		sʌpúlu
*5Dusun-Bisaya
Gana  	’ʔisa	dua	təlu	ʔápat	limo	ʔonom	tu	balu	siam	’ʔɔpöd
Kuijau  	ʔisə	duwə	təlu	’ʔapat	limou	ənom	turuʔ	waluʔ	sizəm	hapad
Kadazan-Dusun  	iso	duöʰ	tölu	apat	limo	ʔönöm	turuʔ	walu	siam	höpöd
Lotud  	is’oʔ	duəh	tɔluʰ	apǎt	limöh	ɔn´¨ m	turuʔ	waluʔ	siam	hɔpöd
Papar	döndö	duö	talu	apátʔ	limo	önöm	turuʔ	balu	siam	sʌpúlu
Rungus	išu	duv	tatu	ʔapatʔ	limu	onom	tuřuʔ	valu	sizam	hapud
E Kadazan	isʌ	duβʌ	tʌƚu	apat	ƚimʌ	ʌnʌm	turu	βalu	siβʌi	apulu
Klias R Kadazan	satu	duβo	təlu	apatʔ	limɔ	anam	tuju	walu	sizam	sᵊpulu
Kimaragang	ʔisoʔ	duwoʔ	tolu	ʔapat	limoʔ	ʔonom	tuřu	walu	siyam	ʔoᵘpʋd
Garo	ʔisokʔ	dua	təlu	ʔapatʔ	limoʔ	ʔənəm	tuřuʔ	waluʔ	sizam	pud
Tebilung	ʔiso	dua	təlu	ʔapatʔ	limoʔ	ʔɔnɔm	tuřu	waluʔ	siyam	ʔɔpud
Tatana	misö	duö	tölu	ʔapatʔ	límö	ʔönöm	turuʔ	baluʔ	siam	öpöd
N Bisayan	misə	duö	töluʰ	ʔapat	limṏ	ʔönöm	tuɾuʔ	waluʔ	siam	sɛpúluʰ
S Bisayan	sanginan	duo	talu	apat	limo	onom	turu’	balu’	siam	mopod
*5Paitanic		
Dumpas	sʌmbata	duo	tʌlu	ʔapatʔ	limo	ʔonom	tuřu	walu	siwʌi	ʔʌpulu
Lingkabau	idoh	duwa	təlu	ʔampatʔ	limo	ʔənəm	turuʔ	waluʔ	siwəi	kəpulu
Abai Sungai	daono	duwo	talu	apat	limo	onom	toloʔ	balɔ	siam	apulu
Tambanua	idukʔ	duʔ	tʌlu	ʔapatʔ	limuʔ	ənum	tuřukʔ	walu	siwʌi	ʌpulu
Upper Kinabatangan	ido	duʷo	talu	ʌpat	limo	ənom	turuʔ	waluʔ	siwoi	apulu
Lobu	ʔidoh	duaʔ	tʌlu	ʔapatʔ	limö	ʔʌnam	tuřu	balu	siyam	ʔʌpud
*4Apo Duat
Lundayeh	adcě	duěh	talu	afat	limě	ěněm	tudu	walu	liwa	fuluq
Kelabit	edah	duah	tělu	apat	lima	ěněm	tuduq	waduq	iwaq	puluq
Sa’ban	séh	wéh	lau	paet	imah	nam	ddeu	alau	iwa’	plu’
*4Rejang-Baram
Melanau	jiněng	ba	lou	pat	lima	nam	tujuq	maqdi	supuq	luqěn
Bukitan	jik	duah	talu	pat	limon	nom	tujoh	hean	julah	puloh
Narom	ciěh	děbiěh	tělaw	pad	limah	ěnam	tujuěh	made	pai	pulou
Kiput	sih	dufih	telaw	paat	limeh	nem	tuceu’	maray	pai’	pulau’
Berawan	acih	lěbih	tělö	pat	dima	něm	tusu	mare	gělěpe	pulô
Punan Bah	ji	duo	telu	pat	limo	anum	tusu	eyan	julan	perluen
*4Land Dayak
Jagoi	ni	duoh	taruh	pat	rimoh	nuəm	ju’	moih	pri’i	simo’ong
Singgie	ni	duech	taruch	pat	rimuch	nom	juh	maïh	pri’i	simüong
Biatah	ndi	duěh	taruq	pat	rimě	něm	ju	mai	riqi	tsiměng
Bukar Sadong	ndi	duěh	taruq	pat	rimě	něm	ju	may	riqi	tsiměng
Bekati’	asaʔ	duaʔ	taru	apat	rimaʔ	unun	ijuʔ	maiʔ	pire	sapuluh
Benyadu’	indiq	duěh	taruh	mpat	riměh	ěnm	ijuq	mahi	perěqi	simuhěng
Kembayan	nye’	idu	taruah	mpat	rəməh	nəm	iju’	mai	puri	simənga
Ribun	goli’	dukoh	tahuh	mpat	humuh	ning	iju	mae	pihi	simong
Sanggau	satu	dukah	taruh	mpat	lima’	nam	tujoh	lapan	smilan	spuloh
*4Kayan-Kenyah
Punan-Nibong	jah	dua	telu	pat	lima	anum	tujek	aya	pian	jajap
Murik Kayan	nji	luaq	tatuq	pat	limaq	nem	tusu	sayaq	pitan	pupu
Rejang Kayan	ji	duaʔ	təluʔ	pat	limaʔ	nəm	tusu	sayaʔ	pitan	pulu
Kayan R. Kayan	ji	dua’	telo’	pat	lima’	nem	tusu	saya’	pitan	pulu
Aoheng	tji	duo	tou	opat	limo	onom	tetju	hean	tian	pulu
Sebob Kenyah	jah	duah	telu’	pat	lemah	nem	tujuk	ayak	piah	jejap
Upper Baram Kenyah	jah	duah	teleu’	pat	lemah	nem	tujuh	ayah	pl-en	poloo’
*4Barito
*5East
Lawangan	ɛrai	duɨ’	tɔlu	opat	limɨ’	ɔnɨm	turu	walɔ	siɛ	sɨpuluh
Dusun Deyah	ɛrai	ruɛh	tɔlu	ɔpat	dimɔ	ɔnɔm	tɔru’	βalu’	siɛ	spulu
Ma’anyan	isa’	ruɛh	tɛlo	ɛpat	dimɛ	ɛnɛm	pitu	βalu’	suɛi	sapuluh
Malagasy	iráy	róa	télo	éfatra	dímy	énina	fíto	válo	sívy	fólo
*5West
Dohoi	ihčɔ’	duɔ’	tɔlu’	ɔhpat	limɔ’	ɔnɔm	pihtu’	jaλu’	siɔi	pulu’
Siang	ičo	duɔ’	tɔlu’	ɔpat	lima’	ɔnɔm	pitu’	jalu’	suɔi	spuluh
Kapuas (Ngaju)	ijɛ’	duɛ’	tɛlɔ’	epat	limɛ’	jahawɛn	oju	haŋa	jalatiɛn	sapuluh
Katingan	ičɛ’	duɛ’	tɛlu’	ɛpat	limɛ’	jahawɛn	uču’	haña’	jalatiɛn	sapuluh
Kahayan	ije	due	telu	epat	lime	jahawen	uju	hanya	jalatien	sapuluh
Bakumpai	ije	due	telu	epat	lime	jahawen	iyu	hanya	jalatien	sapuluh
*5Mahakam
Tunjung	ča’	rʌga’	tʌlu	paat	lima’	hagan	tuju	kaluuŋ	sʌtian	sawaŋ
*3Sama-Bajau 
Abaknon	qadáq	dúwa	talóq	ampat	limaq	qánum	pitoq	waloq	siyám	qawátuŋ
Batuan	dakayuq	dua	təllu	əmpat	lima	ənnom	pitu	waluq	siam	saŋpuuq
Yakan	dembuaq	due	tellu	ampat	lime	ennem	pituq	waluq	siam	sempuq
Sibutuq	issá	duwá	tallú	ampát	limá	unnóm	pituʔ	walúʔ	siyám	saŋpúʔ
Samalan	sɛtí	dúa	tɔ́lu	mpaʔ	líma	ənáŋ	pítu	wálu	sáŋa	səpúlu
N Sama	adda	duwa	tullu	mpat	lima	nnom	pitu’	walu’	siyam	watong
C Sama	isa	dua	tɨllu	ɨmpat	lima	ɨnnom	pituq	waluq	siam	sangpuq
S Sama	issa	duwa	tallu	umpat	lima	unnom	pituh	waluh	siyam	sangpuh
Pangutaran	dakayoq	dua	təllu	əmpat	lima	ənnu- m	pituq	waluq	siam	saŋpuuq
Jama Mapun	disu	dua	təllu	mpat	lima	nnom	pituq	waoq	siam	sapu:
Bajau	isaa	duwa	təllu	mpat	lima	nnum	pítuq	waluq	siyam	sangpuq
Poso (Indonesian Bajau)	dakkau	dua	tullu	ḿpa	lima	anam	tuju	delapan	sembilan	spulu
*3Sundic 
+Old Javanese	tunggul	rwa	telu	pat	lima	nem	pitu	uwalu	sanga	sapuluh
!Javanese	siji	loro	telu	papat	lima	nem	pitu	wolu	sanga	sepuluh
Krama	setunggal	kalih	tiga	sekawan	gangsal	nem	pitu	wolu	sanga	sedasa
!Sundanese	hidji	dua	tilu	opat	lima	gənəp	tudjuh	dalapan	salapan	sapuluh
Mbaloh	sera	dua	talu	ampat	lima	anam	tuju	lapan	samilan	sapulo
Gayo	sa	roa	tulu	opat	limö	ònòm	pitu	waluh	siwah	sěpuluh
*4Lampung
Lampung	sa	ruwa	télu	pak	lima	něm	pitu	walu	siwa	sapuluh
Komering	sara	roa	tolu	pak	lima	nom	pitu	walu	suai	puluh
*4Bali-Sasak
!Balinese	sa	dua	telu	empat	lima	enem	pitu	akutus	asia	adasa
Sasak	ěsa	duě	tělu	ěmpat	limě	ěněm	pituʔ	baluʔ	siwaʔ	sěpulu
Sumbawa	saiq	dua	təlu	empat	lima	enam	pituq	balu	siwaq	sepulu
*4Sumatra
Lom	sikok	dué	tige	mpat	lime	nam	tuju	lapedn	semilén	sepolo
Mentawai	sara	dua	telu	epat	lima	enem	pitu	balu	siba	sapulu
Enggano	kəhəi	ʔəru	akir	aɔp	ariyb	ariyb he kahaiʔ	abai kahaiʔ	apaʔ yop	akira kin kəak	kipããɔʔ
Simeulue	sao	dufo	teluro	atao	limaro	nemaro	itturo	salapan	sambilan	sapuluh
Nias	sara	rua	tölu	öfa	lima	önö	fitu	walu	siwa	fulu
Simalungan	sada	dua	tolu	ompat	lima	onom	pitu	ualuh	siah	sapuluh
Mandailing	sada	dua	tolu	opat	lima	onom	pitu	lapan	sambilan	sapulu
!Batak (Toba)	sada	duwa	tolu	opat	lima	onom	pitu	uwalu	sia	sampulu
Karo	sada	dua	telu	empat	lima	enem	pitu	waloh	siwa	sepulu
Alas	sade	duwe	telu	empat	lime	enam	pitu	waluh		sepuluh
*4Malayic
Madurese	settong	dhy	tello’	empa’	lema’	ennem	petto’	ballu’	sanga’	sapolo
*5Malayic Dayak
Iban	siti	dua	tiga	mpat	lima	nam	tujuh	lapan	sěmbilan	sěpuloh
Malayic Dayak	sete’	duaete’	talu	ampat	lima	anam	tujuh	lap[an	sambilan	sapuluh
*5Moklen
Moklen	cha:ʔ	duwa:ʔ	kěloy	pa:t	nɛma:ʔ	nam	duju:k	waloy	chæway	chěpɔh
Moken	cha:ʔ	thuwa:ʔ	taloj	pa:t	lɛma:ʔ	nam	ʔujuh	waloj	chɛwaj	cəpɔh
*5Malayan
Minangƚkabau	ciek	duo	tigo	ampek	limo	anam	tujuah	salapan	sambilan	puluah
Urak Lawoi’	sa	duwa	tiga	paiʔ	lima	nam	tujoh	lapat	sěmilat	sěpuloh
Duano’	sikuq	dua	tigoh		lima			lapan	sěmilat	sapuloh
Rejang	do	duəy	tələw	pat	ləmo	ənum	tujua	delapan	semilan	poloaʔ
Temuan	satu	dua	tiga							sapuloh
Orang Hulu (Jakun)	satu	dua	tiga							sapuloh
!Indonesian (Malay)	satu	dua	tiga	empat	lima	enam	tujuh	delapan	sembilan	sepuluh
…Terengganu	satu	due	tige	engpak	lime	enang	tujoh	lapang	smilang	spuloh
*5Achinese-Chamic 
!Achinese (Aceh)	sa	duwa	lhee	peuet	limöng	nam	tujôh	lapan	sikureueng	plôh
Huihui (Tsat)	sa2	thua3	tiə	pa	ma2	na:t2	su1	pa:t2	thua3pa:t	piu
Jarai	sa	dua	klâo	pǎ	rəma	nǎm	juh	copǎn	dua pan	pluh
Rhade	sa	dua	tlâo	pă	êma	năm	kjuh	sa păn	dua păn	pluh
Haroi	χa	thua	tlau	pàq	lamua	nam	chaχuh	lapan	thualapan	aplôh
E Cham	sā	du̯ā	klâu	pāk	limȫ	nàm	tijuḥ	dālāpān	sāmilān	sà-pluḥ
W Cham	sa	dua	klau	pak	lamu’	nǎm	tajuh	tapǎn	samlǎn	hapluh
Chru	sa	dwa	klo’w	pà	lo’ma	nam	to’juh	to’lo’pan	so’lo’pan	sapluh
S Raglai	sa	dua	tlou	pàq	luma	nam	tijuh	lapat	salapat	sapluh
N Raglai	sa	dua	klau	pak	lamu	nǎm	tajuh	tapǎn	samlǎn	hapluh
**Central
*3Central Maluku
*4Teor
Teor	sa	r̃ua	tel	pat	lima	nɛm	pit	uwa	siwa	futha
*4West
Ambelau	ʔɛsbí	lúa	rélo	fa	líma	ne	fičo	valo	siva	boro
Buru	msian	rua	telo	paʔ	lima	neʔ	pito	trua	ciaʔ	polo
Taliabo	siya	howo	tolu	nga	lima	nong	hitu	walu	tasiya	hulu
Sula	híaʔ	gahú	gatél	gar̃éha	galíma	ganéi	gapítʔ	gatáhua	gatasía	póa
Mangoli	g̵ia	g̵u	gat́έlu	gadía	galíma	gané	gapítu	gatúa	gatasía	po
*4East
Banda	sa	ruʔ	telu	ʔat	límo	nemu	ʔitu	walu	siwa	ɸutúsa
Geser	sa	tóti	tolu	fa:t	lim	ʔonan	fitu	ʔalu	sia	ʔuča
Watubela	sa	rua	tolu	fati	lima	onan	fitu	alu	sia	umaha
Bobot	san	lua	tol	fɛt	lima	nom	fit	wal	siwa	vuta
Masiwang	ʔaina	ʔainlua	ʔaintoli	ʔainfat	ʔainlima	ʔainom	ʔainfiti	ʔainwali	ʔainsiwa	huiča
Seti	san	lua	tolu	hata	lima	noi	hit	wal	siwa	futusa
Kayeli	sileʔ	luaʔ	telo	pa	lima	ne	hitoʔ	walo	sembilan	botoʔ
Nuaulu	ɔsa	ua	tɔnu	ate	nima	nome	itu	wanu	sia	hutusa
Wemale	hésa	lúa	télu	nále	líma	dinaine	hítu	wálu	síwa	putúsa
Atamanu (Yalahatan)	ʔísaʔ	rúa	télu	ʔataʔ	lima	nóme	ʔítu	wálu	síwa	hutúsa
Saleman	ésa	lua	tɔ́lɔ	áti	níma	lómi	ítu	álu	sía	húsa
Hulung	ʔésa	lúa	teʔelu	ʔáta	líma	ne:ná	ʔi:tú	walú	siwa	putusá
Lisabata (N Nuniali)	ʔáse	núa	ténu	ʔáta	níma	néna	ʔítu	wánu	síwa	hutúsa
Naka’ela	hésa	lúa	télu	háta	líma	néna	hítu	wálu	síwa	hutúsa
Alune	esa	lua	telu	ata	lima	ne	itu	walu	siwa	butuša
Asilulu	kísal	lúa	télu	áta	líma	néna	ítua	wálu	síwa	husá
Boano	ʔasá	fuwáwa	tɛnúa	ʔatáwa	nimáwa	nɛnáwa	ʔɪtúwa	ʔanúwa	siyáwa	ɸutúsa
Wakasihu	sáne	luai	t̪ilui	ʔát̪iu	límai	ńέniu	ʔít̪ui	wálu	síwai	húsa
Manipa	ʔása	lúa	kélu	ʔáka	líma	ńέna	ʔíku	wálu	síwə	húksə
Luhu	ʔása	lúa	télu	ʔáta	líma	néna	ʔítu	wálu	síwa	husá
Teluti	san	lua	tói	fáe	líma	nóe	fitu	waju	siwa	hutu
Kaibobo	sane	r̃úa	tór̃u	ʔáta	r̃íma	nóʔo	ʔítu	ʔártu	siáʔ	husáne
Hitu	sa	lúa	télu	háta	líma	ńέna	í:tu	wálu	siwa	husa
Paulohi	sai	suá	toru	fale	rima	nojo	fitu	waru	siwa	hutusai
Kamarian	sańέ	r̃úa	tér̃u	háʔa	r̃íma	héʔe	ʔítu	wár̃u	síwa	húsane
Saparua	isái	dua	todu	háʔa	dima	noʔo	hítu	wadu	síwa	husane
Haruku	išáʔi	rúa	tóru	háʔa	ríma	nóʔo	ítu	wáru	síwa	husáne
Nusalaut	sái	rúa	óru	háʔa	ríma	nóʔo	híʔu	wáru	síwa	husái
Amahai	mitair̃o	r̃úa	ʔóru	ʔáʔa	rima	noʔo	hitu	waru	siwa	hutai
*4SE Maluku
Selaru	sásam	ɛnar̃u	ɛnat́έlu	ɛnaʔát	ɛnasím	ńέm	ʔítu̥	wálu̥	síu̥	ńέan
Kei	ʔaén	řu	t̪ɛl	fa:ak	lim	neán	fit̪	wau	siu	vut̪
Yamdena	le:si	duw	t̪el	fʌt̤	lim	nɛm	ʔítʷ	wálw	siu	bu:t̤i
Selwasa	sásin	ršó	rtédu̥	ʔat	dim	nɛm	ʔitu̥	wadu̥	síwu	fɛn
Ujir	set	rúa	láti	ká	líma	dúau	dubusam	karúa	t́έra	uysía
Kola	otía	rúa	lás	káɸa	líma	dúm	dubám	kaɸarúa	téra	ɸuh
Dobel	yéti	ró	láy	ʔáwa	líma	dúbu	dubáyam	ʔáro	héri	wúr
Barakai	etí	rú	lá	káw	lén	dóm	dobám	karú	sér	orwó
Tarangan	étna	rúgwa	lát	káw	lém	dóm	dubám	karúgwa	ser	urpépa
*4Timor-Flores
Helong	mesa	dua	tilu	aat	lima	eneng	itu	palu	sipa	sngulu
Naueti	se	kairua	kaitelu	kaihaa	kailima	[5]-resin	[5]-resi-[2]	[5]-resi-[3]	[5]-resi-[4]	welisé
Kairui	se	kirua	kitele	kihoo	kilím	kinee	kihiti	kikoho	kisia	bosé
Waimaha	se	kairuo	kaitelu	kaihaa	kailime	kainena	kaihitu	kaikaha	kaisiwe	basé
Sikka	ha	rua	telu	hutu	lima	ena	pitu	walu	niwa	pulu
Lamaholot	to’u	tua	təlu	pat	léma	nəm	pito	buto	hiwa	pulo
Alor	tɔ́hu	rúwa	tállɔ	pɑ	ĺέmmɑ	námmu	píttɔ	búttɔ	híwa	kártow
Kedang	udéq	sué	telu	apaq	lémé	enéng	pitu	buturai	lémé-apaq	pulu
Roti	esà	duà	telu	ha	lima	nè	hitu	falu	siò	sanahulu
Timorese (Atoni)	ḿέsɛ	núa	t́έnu	ha:	níma	nɛ:	hítu	fánu	sífɔ	wɔ́’ɛs
…Baikenu	mese	nua	teun	haa	nim	nee	hiut	faun	sio	boés
Habun	isa	rua	tolu	haa	lima	neen	hitu	ualu	sia	sanulu
Tetun	ída	rúa	tɔ́lu	ha:t	líma	nɛ:n	hítu	walu	sia	sanúlu
…Belunese	ida	rua	tolu	ha:t	lima	ne:n	hitu	ualu	siwi	sanulu
…Bekais	isa	rua	tolu	hoat	lima	inan	hitu	ualu	siwi	sakulu
Tugun	eha	farua	fatelu	fa’aat	falima	faneen	fa’itu	fakau	fasia	sunulu
Kemak	sia	rua	telu	pata	lima	neme	icu	balu	sibe	sapulu
Tukudede	ísɔ	ru	t́έ:lu	pat	líma	vívɛ ńέsɔ	vɔ́vɛ rú	vɔvɛ t́έ:lu	vɔ́vɛ pát	sagúlu
Mambai	ide	ru	têlu	pat	lime	hóho-n-ida	hóho ru	hóho-têlu	hóho-pat	sagúlu
Ainaro	id	rua	tel	pat	lim	lim-nain-ide	lim-nai-rua	lim-nai-tel	lim-nai-pata	sagúl
Galoli	nehe	irua	itelu	ihaat	ilima	ineen	ihitu	ihaa	isia	sanulu
Talur	nehe	erua	etelu	ehaat	elima	eneem	ehitu	ehaa	esia	sanulo
Lakalei	-saa	-lua	-tolu	-vaa	-lima	-uolo	-vitu	-ualu	ualasiu	savulu
Idaté	isa	rua	telu	aat	lima	neen	hitu	ualu		sanulu
Wetar (Perai)	nehe	ʔir̃ua	ʔitelu	ʔinhaʔat	ʔilima	ʔinen	ʔihitu	ʔihau	ʔisia	senulu
…Rahesuk	iha	barua	batelu	waa	balima	baneen	baítu	pawau	pasia	sanulu
…Raklungu	hea	herua	hetelu	heát	helima	heneen	heítu	he’au	hesé	sengulu
Roma	ʔidʌ	wor̃úa	wotélu	woʔata	wolima	wonéma	woʔitu	woʔállu	wohín	ʔidwéli
Kisar	’iʈa	wo’roʔo	wo’kelu	in’haʔat	wo’lima	wo’nɛme	wo’isku	wo’ʔa:	wo’hi:	iʈa’weli
…Lóvaia	itetlá	urua	okelo	o’aka	wlima	oneme	oíko	oava	osia	ideli
Letri Lgona (Luang)	ida	wo-rua	wo-telu	wo-ata	wo-lima	wo-nema	wo-itu	wo-awa	wo-sia	snunu
Dai	mɛd	r̃u	ten	ʔat	nim	nɛm	ʔith	ʔaw	siw	dwut
Dawera	mɛd	r̃uv	tɛl	ʔath	lim	lɛm	ʔitn	ʔavw	siuw	dəwut
Masela	met	wuru	wokkel	fyek	wulim	wonen	woi	woa	wossem	wukki
Damar	mehan	wor̃u	wotelu	wuata	wolim	wonem	woitu	žwalu	wosi	wusor̃
Teun	mesa	r̃u	tɛlu	natu	limu	nɛmu	itu	walu	si	futtɔta
Serua	mesa	rud	tɛlu	natu	limu	nɛmu	itu	alu	sia	wutɔsa
*3Bima-Sumba 
Bima	sa	rua	tělu	paq	lima	němu	pitu	walu	siwa	pulu
Kodi	iha	dua	tâlu	patô		nâmô		pondopatô	banda’iha	hakambolu
Lamboya	diha	duda	tauda	pata	limma	annuʔ	pitouʔ	podopata	kabanina	kabull
Weyewa	iya	duada	touda	pata	limma	enne	pittu	pondopata	iwa	kambullu
Anakalangu	haingi	d’ua	tilu	patu	lima	namu	pitu	walu	hiwa	nabulu
Mamboro	sisa	duada	taula			nâmu	pisu	walu	siwa	sakambulu
E Sumbanese (Kambera)	hau	damboe	tèloe	pāboe	līmā	nōmoe	pītoe	waloe	sīwā	sekemboeloe
Savu	ehi	dué	telu	ěpa	lemi	ena	pidu	aru	hejo	henguru
Manggarai	tja	sua	tělu	pat	lima	enem	pitu	alo	tjok	tjampulu
Riung	sa	zua	tělu	pat	lima	non	pituq	waluq	siwaq	puluq
Ende	assa	rua	táru	wutu	rima	rima ǎssa	rima rua	rua mbutu	tarǎssa	samburu
Lio	ěsa	rua	tělu	sutu	lima	lima ěsa	lima rua	ruambutu	terràsa	sambulu
Palu’e	sa	rua	tuu	pǎ	lima	ené	pitu	walu	hiva	hapulu
Ngada	ěsa	zua	tělu	wutu	lima	lima ěsa	lima zua	zua butu	ta ěsa	sabulu
**Eastern
*3S Halmahera-NW New Guinea
*4Bomberai
Kaiwai	isamós	wet	tor	fat	rim	rim isamós	rim wet	rim tor	rim bat	fúca
Uruangnirin	sa	núa	téni	fat	nima	nem	taraŋsá	terinúa	sapúti	pucá
Onin	sa	lua	téni	fat	níma	nɛm	tařasá	tařa nua	səpútih	pusúa
Sekar	isáʔ	núa	teni	fat	nima	nema	búteras	beterúa	masbúti	busuá
Arguni	siá	ru	taor	fa·t	rim	a·nem	nambátu	náfu	násŭa	sambúre
Bedoanas	sa	ru	taor	vat	rim	venam	namba̱tu	na̱a̱vu	na̱suwa	sumbuva
Erokwanas	sa	ru	taur	vat	rim	a̱ujam	namba̱tu	narove	naowa	sambuva
Nabi (Kuri)	ɛsuwe-mu	eřu	tu-r̃u	gɛgatɛ	p̵ura- dup̵i-de	ture-su	tɛře-r̃u	tuře-tu-řu	teře-gɛgɛte	p̵ura-duru
Irahutu	ɛsu	řip̵u	tu-řu	ŋge-ŋgɛtɛ	p̵řandɛ-p̵ɪndɛ	[5] tuřɛsu	[5] tuřɛřu	[5] tuřɛtuřu	[5] tuřeŋgɛtɛ	p̵řa-ndɛřu
*4S Halmahera
Gane	so	lu	tol	fot	lim	wonam	fit	wal	siu	yažimso
E Makian	pso	plu	ptol	phot	plim	pwonam	phit	pwal	psiwo	yahaso
Buli	pusa	pilu	pitol	pifat	pilim	piwonam	pifit	piwai	i’siwéʔ	yafasaʔ
Maba	so	lu	tel	fot	lim	wonom	fit	wal	siwe	yofo-so
Patani	so	lu	tel	fot	lim	wonom	fit	wal	fapolo	yofo-so
Sawai	so	lu	tel	fot	lim	wonem	fit	wal	popet	yofe-so
Weda	tjo	loe	tel	fot	lim	wonem	fit	wal	popet	jofeso
Amber	kitem	low	tûl	fat	lim	wanom	fit	wal	siso	lahe
Giman (Gane)	pso	ploe	ptol	pfot	plim	wonam	pfit	poal	psioe	jagimpso
Waigeo	kitem	low	tul	fat	lim	wanom	fit	wal	tiu	lahe
Batanta	sa	luw	tol	fat	lim	wonom	fit	wal	sjiu	laf
Maya	katem	lu	tol	fat	lim	wonom	pit	wal	si	lafa
Matbat	aitem	ailu	aitɔl	aifat	ailim	ainɔm	aifit	aiwal	aisin	aija
Laganyan	atem	lu	tal	fat	lim	onòm	fit	wal	si	lafa
Kawe	sa	lu	tel	fat	lim	wɔnóm	fit	wal	si	lafa
Gebe	isa	silu	sitol	sifat	silim	siwonom	sifit	siwal	sisiu	wotsa
*4Geelvink Bay
Waropen	wosio	woruo	oro	ako	rimo	gonno	giko	garo	sigiro	sauro
Mor	tatá	ruro	ʔoro	aʔo	rimo	[5] maʔa tatá	[5]maʔa ruro	[5]maʔa ʔoro	[5]maʔa aʔo	taura
Iresim	ḱέte	rúni	kórine	aikə	rímə	rimaiŋganaket	ganarúsi	gankórise	ganáka	bakirisi
Humuku	keta	ruhi	korihe	aka	rima	kanakele	kanaruhi	kanakorihe	kanaka	bakiruhi
Yaur	rebe	rèdu	ró	riá	rádjáriè	[5]-darèbè	[5]-darèdu	[5]-daro’u	[5]-daria	èráèrè
Yeretuar	kotem	èdis	ètěrò	èàt	matehi	matèhi-kòtèm	matèhi-èdisě	matèhi-ètěrò	matèhi-eat	matèdisě
Tandia	mihehi	arusi	tòrusi	átěsi	márási	[5]-miei	[5]-rusi	[5]-tòrusi	[5]-átěsi	marusibě
Biak	saai	dui	kioor	fiaw	krim	wonem	fiekri	wondi	siwri	sumfur
Numfor	osfeer	soeroe	kior	fiah	riem	onem	fiek	waar	sieuw	samfoer
Ron	yoser	nuru	gokor	fak	rim	rimjòsièdě	riměnuru	riminggokor	riměfak	wenèm-ma-rim
Dusner	jòser	nòru	tòri	páti	rimbi	[5]-jòser	[5]-nòru	[5]-tòri	[5]-páti	sàmpur
Meoswar	yoser	suru	kior	fak	rim	wonem	fik	war	siu	sanfur
*5Yapen 
Wabo	bo-sandi	bo-ru	bo-to	bo-ate	do	we-onaŋ	ko-we-itu	ko-we-wa	ko-we-si	sura
Kurudu	bo-sandi	boru	bo-tor	bo-at	bo-ve-rim	[5]rebo-sandi	[5]boru	[5]rebo-tor	[5]rebo-at	sur̃
Wandamen (Windesi)	siri	monu	toru	at	rim	rimsiri	rimmonu	rimtoru	rimat	sura
Ansus	ko-iri	ko-du	tòru	manu-a	ring	wonaŋ	itu	india-toru	indiaataŋ	sura
Woi	ko-isi	ko-ru	toru	muan-o	diŋ	wónaŋ	ítuq	wáruq	syuq	húra
Pom	ko-risi	ko-iru	toru	at	rin	wonan	ítu	wáru	siu	haüra
Aibondeni	koíri	kódu	toru	manóa	ríŋ	wónaŋ	ítu	indyatóru	indyátaŋ	úra
Marau	kosiri	ko-iru	toru	atí	riŋ	wona	itu	warú	siú	haura
Munggui	bo-hiri	bo-ru	bo-toru	bo-ati	bo-riŋ	bo-wonaŋ	bo-itu	bo-waru	bo-hiuŋ	haura
Papuma	bo-iri	boru	bo-toru	bo-a	bo-ring	bo-onang	bo-itu	bo-indea-toru	bo-indea-tanai	ura
Busami	bo-siri	boru	bo-toru	bo-ati	ri	wonang	ruwu-varu	toro-varu	aro-varu	haura
Serui-Laut	bosiri	boru	bo-toru	bo-a	ti	boiri-ko-ri	boru-ko-ri	indea-toru	bo-a-ko-ri	sura
Ambai	bo-iri	boru	bo-toru	bo-a	ring	wonang	itu	ko-we-si	indea-tanai	sura
*3Oceanic
*4Maisin
Maisin	sese	sandei	sinati	fusese	faketi tarosi	[5] taure [1]	[5] taure [2]	[5] taure [3]	[5] taure [4]	faketi tau tau
*4Sarmi-Yotafa
Sobei	tes	daidu	tou	fau	dim	dimtés	dimdáidu	dimtóu	dimfáu	snafút
Bongo	itkwase	erkuat	tor	fau	miekfirpose	miekfari itkwase	miekfari erkuat	miekfari tor	miekfari fau	miekfari foroma
Tarpia	suksè	arko	tor	pau	rim	mana-suksè	mana-arko	mana-tor	mana-pau	mana-rim
Yotafa (Tobati)	tei	rɔs	tor	ʌu	məniʌm	mʌndosim	tiʌmg̵ʌƚrɔnduk	rɔnduk	rɔnduk mʌnitiʌm	rɔnduk mʌnirɔsim
Ormu	nitye	rohi	toru	awa	orenitjema	manrohima	samecho-don-rohima	don-rohima	nen-rohi-fraja-nitjema	nen-rohi-fraja-rohima
Kayupulau	tai	roti	toru	aŭa	mənema	marotima	tamororonerotima	ronerotesivi	roneroti pəraĭa tai	roneroti pəraĭa rotima
*4Siassi
*5Sepik
Sera	pontenen	eltiŋ	eltiŋ pal	eltiŋ eltiŋ	piŋgariʔ					
Sissano	pontanen	entin	entin e pontenen	[2] ke [2]	[2] ke [2] ke [1]	[2] ke [2] ke [2]	[6] [1]	[6] ke [2]	[8] ke [1]	[8] ke [2]
Tumleo	mata	lou	tul	u	leim					
Ali (Yakamul)	tei	ro	tul	au	lim	lim-tei	lim-to	lim-tul	lim-au	wilim etei
Ulau	batai	ru	tuəl	ouŋgənañ	ayakalun					
Kis	ageiv	urani	toni	owani	lima					
Kairiru	tai	wuru	tuol	biat	bulari	lim-tai	lim-wuru	lim-tuol	lim-vyat	kolem
Kaiep	toino	ru	tuwul	tinal	kwiyeq walun					kwulim toi
Wogeo	ta	rua	tol	kuik	kwik bogaba					
Bam	tini	ru	tual	kiki	[4] be kubua	[4] be areg di ru	[4] be areg di tuol	kiki ru	[8] be kubua		[8] be areg di ru
Sepa	teke	lua	toli	wati	lima					
Manam	teke	rua	toli	oati	lima	[5] teke	[5]rua	[5]toli	[5]oati	kulemoa
Medebur	takana	aru	tol	piltak	lim					limlim
*5Madang
Takia	kisaek	uraru	utol	iwaiwo	kafenda					ai kisaek
Megiar	sekmon	aru	tol	evoivon	uman kafen sugwan	sugwam yaumon	sugwan yaumon aru	sugwan yaumon tol	(sugwan yaumon evoivon)	uman ain mon
Matukar	ta	aru	tol	aru-aru	numan tahek	[5] aintate ta	[5]aintate aru	[5]aintate tol	[5] aintate [4]	numan aruru
Gedaged	taimon	azu	tol	pal	nimatai	niman aenta tikun ta	niman aenta tikun azu	niman aenta tikun tol	niman aenta tikun pal	niman azu
Bilbil	ketei	oru	toli	pali	nimanta	[5] ketei di	([5] oru di)	([5] toli di)	([5] pali di)	[5] doru
Wab	tasip	laulam	tuol	pai	tindum					
Biliau (Awad Bing)	deseg	ruw	tol	wahalbad	dimadbad	dimad ziziliy deseg	dimad ziziliy ruw	dimad ziziliy tol	dimad ziziliy wahalbad	dimad ruw
Mindiri	tomomom	aroboman	tualman	polman	madata	[5] tomomom ida	([5] aroboman ida)	([5] tualman ida)	([5] polman ida)	[5] [2]
*5Rai Coast-NW New Britain
*6Rai Coast
Sio	taitu	rua	ngato	ngapa	lima	lima kanango taitu	lima kanango rua	lima kanango ngato	lima kanango ngapa	sangao
Mangap	ta	ru	tel	paŋ	lama-ta	[5] mi ta	[5] mi ru	[5] mi tel	[5] mi paŋ	laamu-ru
Lukep	atul	ru	tol	pai	lim	lim be atul	lim be ru	lim be tol	lim be pai	sangaul
Malasanga	ta	rua	tol	pange	bayerta	[5] takes	[5] rukes	[5] tolkes	[5] pangekes	bayer rua
Barim	ta	ru	tol	paŋ	lim	lim be ta	lim be ru	lim be tol	lim be paŋ	sangul
Nengaya (Mato)	taininau	lua	lua hiliana	lua di 
lua di	lua di lua di hilandina	lua di lua di lua di	lua hiliandi lua hiliandi tainimau			laingtela laingtela suplo
Roinji	tanina	lua	lua ma tenina	lua zua lua zua	dimara patena					dimara paten lua
*6Bariai-Ngero
Tami	te	lu	tol	pat	lim	lim timong	limalu	timatol	timapat	limandalu
Mutu	es	ru	tol	pang	lim	lim be es	lim be ru	lim be tol	lim be pang	sanggul
Gitua	eze	rua	tolu	pange	nimanda sirip	[5] wolo eze	[5] wolo rua	[5] wolo tolu	[5] wolo pange	nimanda rua
Maleu	tea	lua	tol	pange	masa	masa tea	masa lua	masa tol	masa pange	sangaul
Bariai	ere	rua	tol	pange	lima	lima ga ere	lima ga rua	lima ga tol	lima ga pange	sangaul
Kove	ere	hua	tolu	pange	lima	lima ga ere	lima ga hua	lima ga tolu	lima ga pange	sangaulu
Lusi (Kaliai)	ere	řua	tolu	paŋe	lima	[5] ɣa [1]	[5] ɣa [2]	[5] ɣa [3]	[5] ɣa [4]	saŋaolu
*6Huon Gulf
Yabim	tageng	luagic	tiliac	acle	lemengteng	[5] ngano ta	[5] ngano luagic	[5] ngano tiliac	[5] ngano acle	lemenglu
Bukawac	tigen	lu	to	hale	lim dang	[5] ngando tigen	[5] ngando lu	[5] ngando to	[5] ngando hale	sahuc
Labu	tugwatu	salu	sidi	suha	maipi	[5]anendi [1]	[5]anendi [2]	[5]anendi [3]	[5]anendi [4]	numusu
Kela	tunome	lua	tarawa	nga	lita	[5] mango nua	[5] mango [2]	[5] mango [3]	[5] mango [4]	taomo
Kaiwa (Iwal)	dongke	ailu	aitol	aivat	bage tavlu	[5] tavlu ano [1]	[5] tavlu ano [2]	[5] tavlu ano [3]	[5] tavlu ano [4]	[5] isgabu
Siboma (Numbami)	sesemi	lua	tori	wata	nima teula	[5] ano sesemi	[5] ano lua	[5] ano tori	[5] ano wata	nima besua
*4Markham
*5Adzera
Silisili (Middle Watut)	bicits	siruc	siruc a bicits	siruc a siruc	biangke haits					nga biangke siruc
Dangal (S Watut)	takanan	suruk	[2] aru wangin	[2] a [2]	bangi [1]	[5] ru wangin	[5] ru suruk	[5] ru [3]	[5] aru [4]	bangi suruk
Maralango	ta’kanaŋk	sirok	siroʔ	b̵aŋen	sirokasirok	sirokasirokab̵aŋen					kambi
Azera	bits	iruʔ	iruʔ dabits	iruʔ dairuʔ	iruʔ dairuʔ dabits	iruʔ dairuʔ dairuʔ				ampibiŋan
Wampur	bisangcwa	iriciru	iruc a bits	iruc a iruc	bacin marahin sib	bacin marahin bisangcwa	bacin a [2]	bacin a [3]	bacin a [4]	bacin ditir
Unank (N Watut)	biʔits	siruʔ	siruabits	siruasiruʔ	baŋkʰɛhʌitsi					[5]babuU
Sukurum	misadon	lɛluk	lɛluk daməŋən	lɛluk wagəlɛluk	lɛluk wagəlɛluk daməŋən	lɛluk wagəlɛluk wagəlɛluk			
Ngariawan	bisinta	iru	iru da bits	iru da iru	[3] da iru[3] da [3]	[4] da [3]		
Sirasira	tangkua	iruk	irikiruk ena tango mangan	iruk da iruk	[4] a mangan	iruk a mangan iruk a mangan				
Wampar	oroz	serok	[2] [1]	[2] a [2]	bangid [1]	[5] da [1]	[5] da [2]	[5] da [3]	[5] da [4]	bangid [2]
Sirak (Nafi)	urus	siruk	siruk awen	[2] de [2]	baing lafen	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	baing suruk
Guwot (Duwot)	taginei	seik	[2] ba ta	[2]ba [2]	limangga arinang	[5] anau na ta	[5] anau na [2]	[5] anau na [3]	[5] anau na [4]	limang seik
Musom	munuts	siluk	siluk da wen	[2] da [2]	baing lehem	[5] da [1]	[5] da [2]	[5] da [3]	[5] da [4]	baing [2]
Yalu (Aribwaung)	uruts	siruc	[2] [1]	[2] [2]	pangging lefen 	[5] nitsin [1]	[5] nitsin [2]	[5] nitsin [3]	[5] nitsin [4]	pangging [2]
*5Buang
Mumeng	ti	yuu	yon	yuudiyuu	vige vilu	[5] di sec ti	[5] di sec yuu	[5] di sec yon	[5] di sec yuudiyuu	vige yuu
Piu	tika	lu	yan	ndalu	vate	serkti	serkalu	serkayan	serkandalu	serkvate
Kapin	ti	yu	yal	vei	lim	lima sakti	[5] sakayu	[5] sakayal	[5] sakavei	omin
Mapos	ti	lū	lɔ̄	lūmbəlu	nəmantəb̵aɣi	[5] mbiti				nəmantəlūɣo
Manga	ti	yūʰ	yār	yumbə̄yuɣ	namā b̵aru					namā yūɣ
Buasi (Vehes)	timu	ūy̵	y̵ař	uy̵əkuy̵	nəma’ b̵ařu					nəmaʰ y̵in
*5Busu
Hote	tom	y̵ū	rokwaŋ’lu	aiyo’p̵a	baheŋ’p̵i	[5] lahavu te	[5] lahavu yu 			loᵘmiŋ
Yamap	tom	z̯i	lokwaŋlu	lokwaŋb̵a	b̵agɛbi	[5] bala-hava [1]				lanmiŋ
Misim	tom	zu	lu	va	behemvi	[5] bala-hava [1]				laumin
*4Milne Bay-Central Province
*5Milne Bay
Misima	etega	elua	eton	epat	enima	ewon	epit	ewata	esiwa	elulutega
Nimowa	ho-taga	ho-iwo	ho-to	ho-fadi	ho-lima	ho-woni	ho-fidi	ho-wa	ho-siwo	sia-wate
Tagula (Sudest)	regha	ghewo	gheto	ghevari	ghelima	ghewona	ghepiri	ghewa	ghesiwa	yowara
Miniafia	ta’imon	ro’ab	tounu	kwafe’en	emat roun					
Ubir	kaitamom	ruam	ton	bat	nim	nim at reban kaita	nim at reban ruam	nim at reban ton	nim at reban bat	auyetewat
Doga	tamona	ruamo	tonu	bata	imeimate					orotona
Anuki	tana	bata	aroba	rua ma rua	imei kovi					ima batabata
Mukawa (Are)	kesana	ruamo	tonu	bata	nima masiana	[5] ba kesana	[5] ba ruamo	[5] ba tonu	[5] ba bata	nima na ruamo
Gapapaiwa	sago	ruwa	aroba	ruwa ma ruwa	mikovi	[5] ma sago	[5] ma ruwa	[5] ma aroba	[5] ma ruwa ma ruwa	ima ruma
Boianaki (Ghayavi)	sago	rua	aroba	rua ma rua	meikovi	kumaneva [1]	kumaneva [2]	kumaneva [3]	kumaneva [4]	imarua
Wataluma	tomokaga	nuesi	tonusi	nufunina	nima fafana tamo	nima fafana [1]	nima fafana [2]	nima fafana tonusi	nima fafana [4]	numa fafana nuwa
Dawawa	the’na:g̵a	ra:bu	[2] tʰe:g̵a	[2] be [2]	nima kho:vi	[4] be [2]	[4] be [3]	[4] be [4]	[4] be [2] be [3]	[5] [2]
Igora (Kakabai)	esebo	labui	faiona	fats	farigigi	[5] esebo	([5] labui)	([5] faiona)	[5] fats)	sahudodoi
Wedau	tagogi	ruag’a	tonug’a	ruaga ma ruaga	ura i ga	ura gela [1]	ura gela [2]	ura gela [3]	ur gela [4]	ura ruaga I ga
Taupota	emoti	ruaga	tonuga	wohepari	ura i tutu	ura gela [1]	ura gela [2]	ura gela [3]	ura gela [4]	ura ruaga i tutu
Kehelala (Tawala)	emosi	luwaga	tonuga	wohepali	nim’itutu	[5] po [1]	[5] po [2]	[5] po [3]	[5] po [4]	nima luwaga hitutu
Kukuya (Minaveha)	aitamoata	ainua	aitonu	na pau punina	nima papani keana	[5] ka [1]	[5] ka [2]	[5] ka [3]	[5] ka [4]	nima papani ainua
Suau	emoga	labui	haioma	hasi	harigigi	[5] karimoga	[5] labui	[5] haioma	[5] hasi	saorudoi
Bohutu	esega	luwaga	faihona	fati	faligigi	[5] [1]	[5] [2]	[5] faihona	[5] fati	safuhudo hudo’i
Wagawaga	esega	luaga	faihona	fati	nima yatutu	[5] be [1]	[5] be luaga	[5] be faihona	[5] yatutu be fati	nima luaga satutu
Tubetube (Bwanabwana)	kegeda	labui	yaiyona	esopari	varigigi	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	sana uru
Duau	kaigeda	luwa	toi	nasi	nimana	[5] [1] 	[5] [2]	[5] [3]	[5] hasi	[5] luwa (?)
Bunama	aigeda	erue	etoi	epata	lasapwai	ulabara [1]	ulabara erua	ulabara [3]	ulabara [4]	nima bwau bwau
Mwatebu	’aigeda	’eluwa	’etoi	powa	nima	sikis	seben	’eiti	naen	nima ’eluwa
Kurada (‘Auhelawa)	‘emosi	ne‘alau	tonuga	behopali	nima	nima ‘e‘ehebo na haligigi ‘esega	nima ‘e‘ehebo na haligigi bwau	nima ‘e‘ehebo na haligigi [2]	nima ‘e‘ehebo na haligigi vehopali	nima bwau
Sewa Bay	kaideka	manáu	luwa abwa [1]	aige sieluwa aige sieluwa	nima [1]	nima soᵘbařai kaikeda	nima soubařai [2]	nima soᵘbařai sieluwa aige sieluwa	nima soᵘbařai sieluwa sieluwa abwa kaikeda	nima luwa
Dobu	ebweuna	eluwa	etoi	ata	nima	nima ta ebweu	nima ta eluwa	nima ta etoi	nima ta ata	sanau
Bosilewa	ta‘aga	‘eluwa	tonuga	veʌtána	nima ta	venimána	nima ve luwa	nima ve toi	nima ve da‘i	nima kwʌmúta
Molima	ta‘amona	veluwena	vetoi	luwa ta luwa	lasapwai	museupweya	nima ta‘amona ta luwa	nima ta‘amona ta toi	nima ta‘amona ta luwa ta luwa	nima luwa
Galeya	‘iesina	meluwa	metɔ	da‘ina	dimanina	dimanina ‘iesi	dimanina luwa	dimanina metɔ	dimanina da‘ina	lʌ́wou
Gumasi (Gumawana)	taya-mo	ai-yuwo	ai-to	ai-vasi	ai-nima	ainima tayamo	ainima yuwo	ainima toi	ainima vasi	yawou
Yamalele	aitamogana	ailuga	aitonu	ma ana au ma ana au	nima vai ai	vi inega i damana	i damana ailuga i ewadi	i damana aitonu i ewadi	i damana ma ana au ma ana aui ewadi	a bai a avai
Fagululu	ta‘aga	luwa	toi	luwa ta luwa	faibi	sikisi	seven	eiti	naen	ten
Kalokalo (Koluawawa)	kaitamoga	kailuga	kaitonu	laufuli	nima yavai	[5] idamana [1]	[5] idamana [2]	[5] idamana [3]	[5] idamana [4]	nima kaibwetu yavaidi
Bwaidoka	seyana	luwei	toiye	laufuli	nima fafali tamo	nima fafali seyana	nima fafali luwegi	nima fafali toiye	nima fafali laufuli	nima fafali luga
Diodio	ifokeyana	iluyedi	itoi	laufuli	nimafakewatamo	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	nima iluyedi
Iduna	sa’eyana	luhei	tohiye	laufuli	nimada falala tamo					nimada fafala luga
Budibud	kweta	kwey	kwetol	kwelas	kwelim	[5] katanok	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	sinawatan
Muyuw	katanok	kwei-y	kwei-ton	kwei-vas	kwei-nim 	kwei-nim katanok	kwei-nim kwei-y	kwei-nim kwei-ton	kwei nim kwei-vas	sinawa-tan
Kilivila	-tala	-yu	-tolu	-vasi	-lima	-lima -tala	-lima -yu	-lima -tolu	-lima -vasi	-luwatala
*5Central Province
Mekeo	agaomo	gua	oiso	pani	ima	imagea	imagea gua	imagea oiso	imagea pani	ouaga
Roro	hamomo	rua	aihau	bani	ima	abaihau	abaihau hamomo	ababani	ababani hamomo	harau haea
Kuni	kaona	lua	koi	vani	ima beke					ima lua itobu
Nara	kaonamo	lua	koi	vani	ima	kalakoi	kalakoika	kalavani	kalavanika	ouka
Gabadi	ka	rua	koi	vani	ima	karakoi	isu	karavani	karavanika	ouka
Doura	kaona	lua	koi	nani	ima	ima kaona	ima ua	ima koi	ima nani	ukara
Motu	ta	rua	toi	hani	ima	tauratoi	hitu	taura hani	taura hani ta	gwauta
Sinagoro	ta	lualua	toitoi	vativati	imaima	taulatoitoi	taulatoitoi tebona	taulavativati	taulavativati tebona	gabanana
Keapara	kopuna	lualua	koikoi	vaivai	imaima	kaulakoi	mapere kaulavai	kaulavai	mapere ka galana	galana
Ouma	ohabu	a’i	aheri	vahi	ima	riria-una	riria-i	riria-aheri	riria-vatu	rogo-ana
Magori	ana	buau	aiteri	vati	ima	ima reria ana	ima reria buau	ima reria aiteri	ima reria vati	nanau-ana
Yoba	kanakano	kananewaka	aiteri	vati	ima kana	ima reria kana	ima reria buau	ima reria aiteri	ima reria vati	nanaukana
Bina	kanakoni	buo	aiteri	vati	ima	riria kana	riria buo	riria aiteri	riria vati	aukana
*4Kimbe
Melamela	tasa	lua	tolu	hiva	lima	pantasa	padilua	pantolu	yalasue	savulu
Bileki (Nakanai)	isasa	ilua	itolu	ivaa	ilima	iwolo	ivitu	iwalu	walasiu	savulu sa
Xarua	taku	lua	tolu	va	lima	lima polonai taku	lima polonai lua	lima polonai tolu	lima polonai va	rangavulu
Bola	taku	rua	tolu	va	lima	polo tara	polo rua	polo tolu	polo va	ravulu
Bulu	tara	lua	tolu	va	lima	hono	vitu	alu	rio	rangavulu
Vitu (Muduapa)	katiku	kirua	kitolu	kivata	kilima	polo katiku	polo rua	polo tolu	polo vata	rangavuluku
*4New Britain
Tumuip	dɛnan	horo	horomdɛtu	horo mɔ horo	liɛm	liɛm dɛnan mɔ dɛnan	liɛm dɛnan mɔ horo	liɛm dɛnan mɔ horomdɛtu	liɛm dɛnan mɔ horo mɔ horo	roliɛm kɛrɛ
Arawe (Solong)	noneke	nokip	nomoyok	nopeng	nolim	elmoke	elmokip	elmoyok	elmopeng	esugul
Moewehafen (Aiklep)	nake	thip	mok	peng	lim	nake kongo	thip kongo	mok kongo	peng kongo	sungul
Gasmata	ke	kiep	miok	pang	lim	kesolo	kiepsolo	mioksolo	pangsolo	lokonga
Longa (Amara)	kapuk	ruo	etlu	apamal	elme	lume kapuk	lume ruo	lumetlu	lumetnal	songotno
Mok (Mouk-Aria)	kaine	orwo	etli	apenal	elme	luma kaine	lumorwo	lumotli	lumasnal	songotno
Lamogai	-isaʔ	-akap	-iƚtu	-apanal	-elmɛ	-elmesa	-elmekap	-elmeltu	-elme apanal	-soŋoto
Pulie	isa	akap	utlu	apanal	elme	elme kene	elme ruvo	elmetlu	elme panal	songotno
Rauto	isawala	akap	utlu	apanal	elume	isakulo	akaptiklo	utlutiklo	apanaltiklo	songotno
Pasismanua (Kaulong)	ita	iwong	imiok	inal	isip	sipeta	sipiwong	sipimiok	sisinal	supisip
Kapore	ekasok	elukeke	emiok	epanel	elimikapeke	hoton kasok	hoton lukeke	hoton miok	hoton penel	enuhulke
Mangseng	omole	ořaini	ořme	ořpenel	ořlim	ořlimae	ořlimai	ořlime	ořlibenel	ořmule
Uvol (Lote)	ɛllɛ	nai	mol	hɛnɛl	limɛ	ratɛle ɛllɛ	ratɛle nai	ratɛle mol	ratɛle hɛnɛl	analox
Mamusi	-kena	-luoʔ	-moloi	-moloki	-lima	-lotele kena	-lotele lua	-lotele moloi	-lotele leisina	-lotele lima
Mengen	čakɛn	čalu	čamoluik	čacugul	ilman	ilman kan kɛn	ilman kan delu	ilman kan de maluik	ilman kan de čugul	ita ŋonta
*4New Ireland-Tolai
Barok	ra	dura	larun	laravat	lavanabas	[5] ma ra	[5] ma [2]	[5] ma [3]	[5] ma [4]	sangaun
Patpatar	tikai	airuo	aitul	aihat	liman	[5] ma tikai	[5] ma airuo	[5] ma aitul	[5] ma aihat	sangahul
Lihir	a wo	a lakluo	a laktol	a brut	a liem	[5] ka wo	[5] ka lakluo	[5] ka laktol	[5] ka brut	a lo liem
Siar (Lak)	itik	irul	itol	iyat	ilim	iwan	iis	iwal	siwok	sangul
Tolai (Kuanua)	tikai	a urua	a utul	a iwat	a ilima	a lăptikai	a lăvurua	a lăvutul	a lăvuwat	a vinum
Duke of York (Ramoaaina)	re	ruă	tulădi	iwat	lima	purut	lăvurua	luwat	toltătakai	tilini
Lavongai (Tungag)	sikei	ponguᴀ	potol	puat	palpal lima	lima-le-sikei	lima-le-nguᴀ	lima-le-tul	lima-le-at	sᴀngᴀuli
Tigak	sakai	pa uak	pɔ tul	pɔi at	palmit	[5] sakai	[5] pauak	[5] patul	[5] poiat	sangaulung
Kara	saka	rɔtalu	taltal	talfat	pama	pi saka	pis kuak	pis tal	pis fat	sanzifilu
Tiang	saka	iwai	utal	talat	patlima	[5] pa saka	[5] pa iwai	[5] pa utal	[5] pa talat	sangaula
Nalik	sakai	uru	ɔral	ɔralavat	kovatmat	ka visik sakai	ka visik uru	ka visik tul	ka visik vat	sangafulu
Notsi	kɔso	luva	tul	et	lima	vun	hit	van	chiu	sangaul
Tabar (Mandara)	kes	lua	tɔru	vati	naparirima	pazu kes	pazu lua	pazu toru	pazu vati 	sangavuru
Mussau	ka teva	ga lua	ga tɔlu	ga ata	ga lima	ga onɔmɔ	ga itu	ga walu	ga sio	ka sangaulu
Lamusong	egas	e-u	erun	evet	lima	ono	uti	wan	sik	sangaun
Madak	legasara	legapura	lavantun	lavanuet	lavalimɔ	lavana	lavanuti	lavanuan	lavasik	lasangaun
*4Admiralty Is.
*5Western
Wuvulu	ai	guai	oduai	guineroa	aipan	oderoa	oderomiai	vaineroa	vaineromiai	vapa ani
Seimat	te	huo	tolu	hinalo	tapanim	tepanim tehu	tepanim huohu	tepanim toluhu	tepanim hinalo	huopanim
Kaniet	te:f	wa	tohu	fa:f	mia	tohinjet	kodahu	kouehu	kode:f	hemidin
*5Manus
Hermit	hi:p	xuop	tarop	ba:bu	limep	wonop	axitarop	adahuop	adehi:p	ha:ngop
Sisi (Bipi)	si:	xuo	dalo	ha:x	li:me	wono	andrdalo	andrxuo	andrsi	angon
Sori	sip	huop	dorop	babu	limep	gonop	edorop	anahuop	anasip	songop
Ponom	si	luof	talof	fa:f	limef	onof	ahadalof	ahaluof	ahasi	sanguf
Andra	si	liwoh	taloh	ha:huh	limah	onoh	endraloh	ondroluog	ondrsi	sanguh
Leipon	djix	marui	madjalo	mahah	malimeh	mawono	mandadjalo	mandurui	mandudix	sungol
Loniu	sih	uwoh	choloh	hah	limeh	wonoh	urucholoh	uruuwoh	urusih	songon
Lindrou	ari	lauh	taloh	hahu	limeh	enoh	adrotaloh	ndralauh	ndoari	ronoh
Levei (Khehek)	o:ri	luo	taloh	ha:hu	li:me	djaha:hu	djodoloh	djolue	djoʔeri	rono
Likum	esi	rueh	taloh	hahu	limeh	cohahu	cotaloh	corueh	coesi	senoh
Gele	sih	rueh	teloh	hahu	limueh	anoh	ndroteloh	ndrorueh	ndrosih	sunguah
Nali	si	luwo	tayo	hahui	ima	nono	nditoyo	ndoluwo	ndosi	songui
Mokerang	si	maʔwo	madjalo	maha	majime	mawono	ma:ridjalo	ma:ruʔwo	ma:rusi	masongol
Papitalai	ti	ruah	talah	hahu	limah	wonoh	dotalah	doruah	doti	songul
Titan	si	luo	talo	a	lima	wono	andratalo	andraluo	andrasi	akou
*5SE Islands 
Baluan	sip	yuep	tulep	talot	ngunan	ngunep	nganotulep	nganoyuep	nganosip	sangal
Lenkau	sip	huep	trilip	trolotr	ŋuran	enep	ŋaritilip	ŋarihuep	ŋarisip	saŋahul
Lou	sip	ruep	telɪp	tolɔt	ŋuran	ŋiniop	ŋani-selɪp	ŋani-ruep	ŋani-sip	sa-ŋawl
Penchal	sɨw	lUp	tulUp	talɨt	rurɨn	UnUp	karutUlUp	karulup	karusɨw	saŋahul
Nauna	siu	ruh	tuluh	talkit	tuten	tuten a siu	tuten a ruh	tuten a tuluh	tuten a talit	sangahul
Pak	dih	huo	loh	alor	nuron	wono	arloh	arhuo	ardih	songo
*4Bougainville
Nehan	sioko	toriki	towono	towati	tolima	tonomo	towiti	towali	lusio	nangaulu
Halia	toa	huol	topisa	tohats	tolima	tönomo	tohit	toal	tosie	maloto
Solos	mes	huenu	huepis	nina	tanim	tonom	tohit	tuen	tosia	manot
Petats	sea	hualu	hopis	nina	tolim	tonom	tohit	towal	tosia	malot
Saposa	isen	fuan	fopis	faj	ngim	aunom	fij	jian	sia	safunu
Hahon	páya	ambá	kukána	tána	táunima					sábun
Tinputs	paeh	bok	kukon	tana	tonim	tonim mea pach	tonim mea bok	tonim mea kukon	tonom mea tana	havun
Teop	peha	buaka	kukan	dorana	taonim	peha to toka	buaku to toka	kukan to toka	dorana to toka	peha savun
Papapana	naʔ´aria	nuátaʔ	tautónu	tauvási	papaitáunima					numánoa
Mono	kála	elua	episa	ehati	lima	ɔnomo	hitu	álu	ulia	lahulu
Uruava	kapeva’nia	mai’ruua	toru	uasi	rima	onomo	uitu	aru	ia	avuru
Torau	kasa	erua	episa	evati	nima	olomo	itu	onu	sia	saunu
Banoni	kedaken	toom	dapisa	tavatsi	ghinima	bena	bena tom	bena kapisa	visa	monogha
Piva	ka’dakeni	tonua	to’opisa	’evatsi	’nima					’maanoga
*4Choiseul
Vaghua	kala	karua	kapə	kavats	kaləma	kaɔnɔmɔ	kavʊts	kazal	kaχəsa	ŋavəl
Varisi	kala	karua	kapisa	kavasi	kalima	kaɔnɔmɔ	kavitu	kazalu	kaia	manɔɣa
Ririo	kik	kɛr	pisa	vɛts	lima	vɔnɔm	ziuts	zɔl	zia	manua
Babatana	kəke	kere	tulu	vati	lima	vɔnomo	vitu	viu	zia	mano
*4New Georgia
Marovo	meka	karua	hike	mande	lima	ɔnɔmo	njuapa	vesu	sia	naŋguru puta
Vangunu	meka	karua	hike	mande	lima	ɔnɔmɔ	njuapa	vesu	sia	naŋguru puta
Ghanongga	maka	kɔri	kue	mande	lima	vɔnɔmo	vitu	vesu	sia	manɔɣa
Lungga	kame	karu	kue	mande	lima	vonomo	vitu	vesu	sia	manoɣa
Simbo	kame	karu	kue	mande	lima	vɔnɔmo	vitu	kalu	sia	manoɣa puta
Nduke	keka	kori	kune	kande	lima	vɔnɔmo	vitu	vesu	sia	manoɣa puta
Ughele	taza	karua	ŋeta	mande	lima	ɔnɔmo	njuapa	alu	niki	maneɣe
Roviana	tasa	karua	ŋeta	mande	lima	ɔnɔmo	zuapa	vesu	sia	maneɣe puta
Kusaghe	keke	karua	ŋɛta	mande	lima	ɔnɔmo	zuapa	vesu	sia	maneɣe puta
Hoava	keke	karua	hike	made	lima	onomo	zuapa	vesu	sia	manege
*4Santa Isabel
Kia (Zabana)	kaikeɣu	paluɣu	litɔɣu	rɔdanaɣu	gahaɣu	ɔnɔmɔɣu	vituɣu	hanaɣu	leɣahaɣu	tazo
Laghu	kaike	palu	litɔ	fɔthɔ	gaɔha	ɔnɔmo	fitu	hana	lɛɣaha	kubɔtɔ
Kokota	kaikeu	palu	tilɔu	fnɔtɔu	ɣaɣau	nablɔu	fituɣu	nanau	hnevau	nabɔtɔu
Zazao	kaʔisa	phea	thilɔ	fnɔʔtɔ	gaha	hnaʔblɔ	fitu	hana	hneʔva	bɔʔtqhʔ
Blablanga	kaisa	phea	thilɔ	fati	glima	hnablɔ	fitu	hnana	hneva	nabɔthɔ
Maringe (Cheke Holo)	kaha	pea	thilɔ	fati	falima	famnɔ	fitu	hana	heva	bɔthɔ
Gao	tasa	phalu	thɔlu	fati	falima	famnɔ	fitu	fehu	fahia	fabɔthɔ
Santa Cruz
Nembao (Amba)	thua	llu	thɔ	hia	hāŋi	uru	valu	varo	wahia	n8alɔ
Asumboa	sika	yuw	tou	sivia	sini	suɔ	timbi	tā	toinju	navi
Tanimbili	suo	mbuyu	mbokwo	māpiɔ	kavili	kavilisuo	suovio	veviro	verevepio	vereŋalu
Buma (Teanu)	iune	tilu	tete	teva	tili	tuɔ	timbi	tua	tindi	saŋaulu
Vano	tilu	taru	telu	tava	teli	tawo	tembi	tapwa	tandu	ngauluka
Tanima	keo	lalu	ao	ava	leli	o	oimbi	embisoa	suaindi	ndoŋolo
*5Reefs-Santa Cruz
Aiwo	’nʸigi	’lilu	’eve	’uve	’vili	po’legi	po’lälu	po’lei	pɔ’lou̯ve	nu’golu
Santa Cruz	’ə’esa	li	tü	pʷä	nəl’vün	e’səmə	ö’limə	ö’tümə	ö’pwəmə	’nəpnu
Nea	’patʰe	’ali	’atü	’apʷe	’nɔlü	’tʰima	tʰu’mətü	tʰu’məli	tʰu’mətʰe	’nɔpnu
Nanggu	’töt ʰi:	’t ʰüli:	tʰü’tü:	tʰu’pʷɔ:	’mö:pm	’t ʰemũ:	tʰũ’thü:	’t ʰumli:	’t ʰumatʰe:	’nɔ:dn
*4S New Hebrides
Aneityum	iti	erou	eseč	mičman	meleθ	nijman celed et ithii	nijman celed et erou	nijman celed et esej	nijman celed et manohwan	nijman lep ijman
 Utaha (Ifo)	sog̵oi	kalu	kihili	lemelu	sukrim	miseg̵ai	simnalu	simniheli	simnivat	narolem
Sie	haiten	nduru	ndehel	ndvat	sukrim	mehikai	sukrim nduru	sukrim ndehel	sukrim endvat	narwolen
Ura (traditional)	sai	qelu	qehli	lemelu	suworem	misai	sinelu	sinehli	sinivat	durem
(modern)	saiag̵an	gelu	gehli	suorem	misikai	[5]-[1]	[5]-[2]	[5]-[3]	[5]-[4]	ten
Kwamera	rəti	ka-ru	kahar	ke-fa	kərirəm	[5] rəti	[5] karu	[5] kahar	[5] kefa	[5] [5]
Whiteƚsands	kətiəh	kəiu	kəsəl	kuvət	kəriləm	[5] kətiəh	[5] kəiu	[5] kəsəl	[5] kuvət	[5]-[5]
N Tanna	kičiah	ka-iu	kəsəl	kə-wet	kariləm	[5] kičiyah	[5] kaiu	[5] kəsəl	[5] kəwət	[5] [5]
Lenakel	karena	k-iu	kəsəl	ku-βer	katilum	[5] karena	[5] kiu	[5] kəsəl	[5] kuβer	[5] [5]
SW Tanna	kəlikiana	kəla-lu	kəsisəl	kə-was	kəlkələp	[5][1]	[5][2]	[5][3]	[5][4]	[5][5]
*4New Caledonia
Yuaga	xɛ	ru	kɔn	pã	nim	ni ma xɛ	ni ma du	mi ma gɔn	ni ma bã	tuwi
Hmwaveke	see	thalo	thien	fava	nim	nimbwa see	nimbwa thalo	nimbwa thien	nimbwa fava	vajilu
Jawe	siic	seluk	seen	phoec	nim	ni-siic	ni-seluk	ni-seen	ni-phoec	paidu
Nemi	hedš	heæukh	hejen	poθweč	nim	nimwedš	nimbweæukh	nimbwejen	binboweč	paidu
Fwai	heec	heluk	heyen	fovec	nim	ni-bweec	ni-bweluk	ni-bweyen	ni-bovec	paidu
Pije	heec	haluk	hien	hovac	nim	ni-bweec	ni-bwaluk	ni-bwien	ni-bovac	paidu
Paici	caa-	-ilu	-cié	-pëpé	cáa-kärä-î-jè					
Ajie	rhaaxâ	kaaru	kariri	kavue	kanii	[5] na mâ [1]	[5] na mâ [2]	[5] na mâ [3]	[5] na mâ [4]	pârörö
Orowe	rrakê	kêëhru	kêrréré	kêvwè	kêni	[5] mè [1]	[5] mè [2]	[5] mè [3]	[5] mè [4]	kêni mè kêni
Tiri (Tinrin)	saa	aurru	asirri	ae	anrôrrô	[5] mê saa	[5] mê aurru	[5] mê asirri	[5] mê ae	amôru
…Grand Couli	šaa	auřu	ašiři	ae	anɔ̃řɔ̃					amɔ̃ɔ̃ru
Xaracuu	šaa	baaru	bašee	kɛ̃rɛ̃fɨɛ	kɛ̃rɛ̃nĩ̵rĩ̵ 	[5] mɛ̃ śaa	[5] mɛ̃ [2]	[5] mɛ̃ [3]	[5] mɛ̃ [4]	dušɛ̃ɛ̃ xɛ̃
Xaragure	šaa	baxuru	bašee	kɛ̂rɛ̂fɨɛ	kɛ̂rɛ̂nĩ̵rĩ̵	[5] mɛ̃ šaa	[5] mɛ̃ [2]	[5] mɛ̃ [3]	[5] mɛ̃ [4]	dušɛ̃ɛ̃ xɛ̃
Numee	taa-xè	boo-xè	bètîî-xè	bèvoo	taa véré-xè	[5] mê taa nuotaa	[5] mê boo nuotaa	[5] mê bètîî nuotaa	[5] mê bèvoo nuotaa	boo véré-xè
*4Loyalty Is.
Iaai	xača	lo	kun	üak	θabüŋ	[5] ke nua [1]	[5] ke nua [2]	[5] ke nua [3]	[5] ke nua [4]	li beñita
Dehu	tras	luetre	könitre	eketre	triipi	tranemen	luenemen	köningemen	ekengemen	luepi
Nengone	sa	rewe	tini	ece	sedong	sedosa	sedorew	sedotin	sedoec	ruenin
*4Remote Oceanic
*5Micronesian
Nauruan	aikwen	aro	ayu	aeoq	ayimo	ango	aeu	aoyu	ado	ata
Gilbertese (Kiribati)	teuana	uoua	tenua	aua	nimaua	onoua	itua	wanua	ruiwa	tebwina
…Fabre 1847	tuhana	hua	tenua	ahua	nimahua	onohua	itua	onua	luašua	tepuina
Marshallese	juon	ruo	jilu	emen	lalim	jiljino	jiljilimjuon	rualitok	ruatimjuon	roŋoul
Kusaiean (Kosraean)	sra	lo	tol	ahng	luhm	on	it	oal	yuk	si-nguhul
Mokilese	ew	riaw	jiluw	pahw	limoaw	wonow	ijuw	waluw	duoaw	eijek
Ponapean	ehu	riau	siluh	pahieu	limau	weneu	isuh	waluh	duwau	eisek
Trukese	eet	érúúw	één	fáán	niim	woon	fúús	waan	ttiw	engoon
Puluwat	yé-ét	ŕúúw	yéél	fáán	liim	woon	fúús	waal	ttiw	hee-yik
Carolinian	eet	rúúw	eel	fáál	liim	ool	fiis	waal	tiiw	seigh
Ulithian	yo·ȯd	ruy	yeel	faag	liim	wo·ȯl	fiis	wa·a·l	diiw	se-yexe
…Sonsorol	deu	luou	dorú	fau	rimóu	woróu	fidú	warú	tiwóu	degetiu
…Pulo Anna	deu	luo	dorú	dau	rimóu	oróu	dudú	warú	tiwóu	deik
…Merir	de / di	li / lu	dor / der	fa:	rim / lim	oro	wid / fid	war	tiu	deik
…Tobi	deu	ɣuou	serú	fau	rimóu	woróu	fidú	warú	tiwóu	seu
…Woleai	yet	riuw	yel	fang	lim	wol	fis	wal	tiw	seig
+Mapia	hort	rwo	hollie	vauw	limo	ono	foe	follie	twoo	hegh
*5SE Solomons
Qae (Visale)	kesa	ruka	tolu	vati	cege	ono	vitu	alu	siu	saŋavulu
Di ( Vaturanga, Ghara)	kesa	ruka	tolu	vati	jehe	ono	vitu	alu	siu	saŋavulu
Bughotu	keha	rua	tolu	vati	lima	ono	vitu	alu	hia	salage
Gela	keha	rua	tolu	vati	lima	ono	vitu	alu	hiua	haŋavulu
Lengo	sakai	ruka	tolu	vati	lima	ono	vitu	alu	ðiua	ðaŋavulu
Ghari	kesa	ruka	tɔlu	vati	čeɣe	ono	vitu	alu	siu	saŋavulu
Talise	čikai	ruka	tɔlu	vati	čeɣe	ɔnɔ	vitu	alu	siu	saŋavulu
Malango	čakai	ruka	tɔlu	vati	čehe	ɔnɔ	vitu	alu	siu	saŋavulu
Birao	čikai	ruka	tɔlu	vati	lima	ɔnɔ	vitu	alu	siu	saŋavulu
Longgu	eta	rua	ɔlu	vai	lima	ɔnɔ	viu	walu	siwa	taŋavulu
Lau	ɛta	rua	olu	fai	lima	ɔnɔ	fiu	kwalu	sikʷa	taŋafulu
To’abaita	ɛta	rua	ulu	fai	lima	ɔnɔ	fiu	kwalu	sikʷa	taŋafulu
Kwara’ae	ɛat	rua	al	hai	liam	ɔōn	hiu	kwaul	siɔk	taŋhual
Langalanga	eta	rua	olu	fai	nima	olo	fiu	kwalu	sikʷa	tanafulu
Kwaio	ɛta	rua	ɔ̄ru	fai	nima	ɔnɔ	fiu	kwaru	sikʷa	taŋafuru
Dori’o	eta	lua	ɔlu	fai	nima	ɔnɔ	fiu	kwālu	sikʷa	taŋafulu
Are’are, Marau	ēta	rua	ōru	hai	nima	ōno	hiu	waru	siva	tanahuru
Oroha	eta	rua	ɔru	hai	nima	ono	hiu	waru	siwa	tanahuru
Sa’a	’eta	’e rue	’e ’olu	’e hai	’e lime	’e ono	’e hiu	’e walu	’e siwe	’e tangahulu
Arosi	eta	rua	oru	hai	rima	ono	biu	waru	siwa	laŋahuru
Fagani	eta	rua	uru	hai	rima	ono	piu	waru	siwa	taŋahuru
Bauro	eta	irua	uru	hai	irima	ɔnɔ	piu	waru	siva	taŋahuru
Kahua	eta	erua	oru	hai	irima	ono	piu	varu	siva	taŋahuru
*5Central & N New Hebrides
*6East Santo
Sakao	té	ru	ðøl	iɛð	løn	lønara	lønɛrɛru	lønɛrɛtøl	lønɛrɛpɛð	mœɣœté
Lorediakarkar	te	ruə	tən	θar	linə	linə-raθ	raθ-ru	raθ-tən	ra-θar	siθən
Shark Bay	te	ro	ten	θar	line	na-raðe	raθe-ri	raθe-ten	ra-tar	sifun
Butmas	fite	fu-ru	fi-tol	fo-fat	fi-lne	lema-raβ	raf-ru	raf-tol	ra-pat	saŋful
Polonombauk	fɛte	fu-ru	fa-tol	fɔ-fat	fu-lni	almara	raβ-ru	raβ-tol	ra-bat	saŋəβil
*6Malekula Interior 
Labo	se	xowo	i-tl	i-wes	se-lme	tumusoi	tumuno-xʷo	tumane-tl	tumane-wes	ðaŋal
*7Small Nambas
Letemboi	isua	i-rua	i-təl	i-βas	i-lmə	leβ-sua	leβ-rua	lau-tl	la-βas	laŋaβəl
Repanbitip	isua	i-rue	i-til	i-βas	i-ləme	loβəsua	loβə-rue	loβ-til	ila-βas	laŋaβül
Dixon Reef	isua	i-rua	i-tli	i-βas	i-lme	i-laβ-sua	i-laβ-rua	i-laβ-til	i-la-βes	i-laŋaβil
Nasarian	i-sakaua	i-rua	i-tœl	i-βas	i-salœme	i-saus	i-saurua	i-sautœl	i-sauβas	i-laŋaβœl
*7Malekula Central
Katbol	sapm	i-ru	i-tl	i-βat	i-lim	sout	so-ru	se-tl	se-βat	laŋal
Lingarak	saɣamb	i-ru	i-tl	i-βas	i-lim	i-nsos	inso-ru	inso-tl	inso-βas	naŋaβül
Vinmavis	seβax	i-ru	i-tl	i-βah	i-lim	čou	ču-ru	ču-tl	ča-βah	βuŋaβil
Litzlitz	saβax	i-ru	i-tl	i-βis	i-ləm	tsous	tso-ru	njœ-tl	njœ-βis	saŋaβül
Larevat	səɣaŋg	ru	tœl	fes	lum	nčos	nčo-ru	nčo-tœl	nča-fes	saŋful
Maragus	simuk	i-ru	i-təl	i-βes	i-ləm	i-ləmsis	i-tsi-ru	i-tsi-təl	i-tse-βet	səŋəl
Big Nambas	i-set	i-ru	i-tl	i-ta	i-len	lensei	i-saru	i-satl	satət	sənal
*6NE New Hebrides- Bank Is.
*7E New Hebrides
Hiw	tuwə	βi-ɣo	βi-toi	βi-βot	toβa-yim	yeβe-se	yeβe-ɣo	yeβe-toi	ye-βot	tamui
Toga	βus	βu-ruə	βu-tal	βu-βet	təβe-lim	liβi-sə	ləβu-ruə	ləβə-təl	ləβi-βet	heŋəwul
Lehali	βe-twa	βe-yo	βe-tel	βe-βæt	teβe-lem	leβe-te	leβe-yo	leβe-tel	leβe-βæt	saŋwul
Lehalurup	wu-čuwa	βo-yu	βi-čœl	βe-βet	čiβi-lyem	leβe-če	leβe-yu	leβe-čœl	leβe-βet	saŋβul
Motlav	βi-twaɣ	βo-yo	βe-tel	βe-βet	teβe-lem	leβe-te	liβi-yo	leβi-tel	leβe-βet	soŋwul
Mota	tuwale	ni-rua	ni-tol	ni-βat	taβe-lima	laβea-tea	laβea-rua	laβea-tol	laβea-βat	saŋaβul
Vatrata	βowal	βo-ruo	βo-ʔol	βo-βeʔ	βe-lime	liβi-ʔie	liβi-ruo	liβi-ʔol	liβi-βaʔ	saŋʷul
+Alo-Teqel (Lehali)	vo’owal	varo	vo’ol	ve ve’e	’evelem	livi’e	liviro	livi’ol	livive’e	soŋwul
Mosina	tawal	ni-ro	ni-tul	ni-βet	teβe-lim	leβe-te	luβu-ru	luβu-tul	luβu-βet	saŋwul
Nume	tuwal	i-ru	i-tol	i-βet	tiβi-lim	leβe-te	leβe-ru	leβe-tol	leβe-βet	saŋuβul
Koro	tuwal	ro	tœl	βæt	teβæ-lim	liβi-te	liβi-rœ	liβi-tœl	leβe-βæt	saŋβul
Wetamut	tuwal	i-ru	i-tœl	i-βat	taβa-lim	leβe-te	leβe-ru	leβe-tœl	leβa-βat	saŋaβul
Lakona	tuwa	ni-ru	ni-tel	ni-βæs	tiβi-lem	letuwa	laβu-ru	laβi-tel	laβe-βæs	ɣapre
Merlav	tuwal	i-ro	itol	i-βæt	taβa-liam	liβi-tiə	liβia-ro	liβia-tol	laβ-βæt	saŋaβul
Marino	tewa	rua	tolu	βati	taβa-lima	laβa-tea	laβa-rua	laβa-tolu	la-βati	saŋwulu
Central Maewo	tea	rua	tolu	fati	taβa-lima	taβ-tuɣʷale	laβ-rua	laβ-tolu	lei-βati	saŋaβulu
Baetora	tiβʷale	rua	tolu	βati	teβe-lima	le-tβʷale	leβ-rua	leβ-tolu	le-βati	saŋaβulu
NE Aoban (E Ambae)	tea	rue	tolu	βesi	lime	ono	mbitu	welu	siwo	haŋaβulu
Nduindui (W Ambae)	katukwale	ka-rua	ka-tolu	ka-βati	ka-lima	ko-ono	ka-mbitu	ka-kwalu	ka-hikwa	haŋaβulu
Raga	tea	rua	tolu	fasi	lima	ono	mbitu	fwelu	sifo	haŋfulu
Apma	ᵐbʷaleh	ka-ru	ka-čil	ka-βet	ka-lim	lapwaleh	te-laβi-ru	te-laβ-čil	te-la-pet	te-saŋʷul
Sowa	tuwal	i-ru	i-zol	i-βet	i-lim	lowal	lew-ru	lep-tul	lak-pat	soŋil
Seke	alfwal	a-ru	a-siul	a-fiet	a-lim	lafwal	liβ-ru	lip-tul	lia-pet	seᵐbʳenok
Sa	su	ru	til	it	lim	liti	lu-ru	li-til	lia-pat	soŋil
N Ambrym	hu	ru	sul	ver	lim	liuse	liuru	liusul	jafɛr	saŋul
Lonwolwol	hu	ru	sul	vir	lim	lise	liuro	lisul	jafɛr	saŋavül
Dakaka	soa	lo	si	βier	lim	miliβsies	miliβiu	miliβsi	meper	soŋaβi
Port Vato	so	luə	sie	vier	lim	mɛlɛpsie	mɛlɛbluə	mɛlɛbsie	mɛlabɛr	sɔŋavi:
SE Ambrym	tei	lu	tol	hat	lim	tehetisaβ	luhetisaβ	tolhetisaβ	hathetisaβ	hexalu
Paama	tā	e;i	etel	ehat	elim	ahitāi	oulu	outel	ouhat	hālualim
*7West Santo
Valpei	tewa	rua	tolu	βati	lima	ono	pitu	ālu	čiwa	sanawulu
Nokuku	teu	rua	tol	βati	lima	ono	pitu	ali	tˢiwa	sonowul
Piamatsina	tewa	rua	tolu	βati	lima	ono	pitu	alu	tˢiwa	senaβulu
Vunapu	tewa	rua	tolu	βati	lima	ono	pitu	alu	tˢiwa	sanaβulu
Tolomako	tewa	rua	tolu	βati	lina	lina-raβe	lina-raβe-rua	lina-raβe-tolu	lina-ra-tati	ɣaβula tea
Tasmate	tea	rua	tolu	wati	lima	ono	pitu	alu	tˢiwa	sɛnawulu
Wusi	ehe	βua	tolu	βati	lima	lima-raβe	raβe-rua	rap-tol	ra-pati	hanaβulu
Akei	esa	rua	tolu	βati	lima	awesa	raβa-rua	raβa-tolu	raβa-βati	sanaβulu
Malmariv (Tiale)	esa	rua	tolu	βati	lima	lima-raβu	raβu-rua	raβu-tolu	ra-ᵐpati	sanaβulu
Navut	esa	rua	tolu	βat	lima	lima-raβe	raβe-rua	raβe-tolu	ra-βati	sanaβulu
Lametin (Merei)	esa	rua	tolu	βat	lima	lima-raβu	raβ-rua	rap-tolu	rai-tat	saŋaβul
Morouas	matse	rua	tolu	βat	lima	lima-raβe	lima-raβu-rua	lima-raβu-tolu	lima-ra-pati	sanaβulu
Fortsenal	ese	rua	tolu	βati	lima	lima-raβe	raβua	ra-tolu	ra-pati	sanaβulu
Wailapa	mo ese	mo rua	mo tolu	mo βati	mo lima	mo lima-raβe	raβurua	raβu-tolu	ra-mβati	sanaβulu
Roria	eskar	nye-ru	nye-tol	nye-ðað	nye-lni	niya-rað	raβ-ru	rap-tol	ra-nðyet	saŋβul
Amblong	matše	mo-rua	mo-tol	mo-βat	mo-lima	lim-raβe	raβ-rua	raf-tol	ra-bat	sɔnaβul
Tangoa	matea	mo-ruwa	mo-tolu	mo-v̈ati	mo-lim̈a	mo-lim̈a-raβe	raβe-ruwa	rap-tolu	ra-v̈ati	saŋaβulu
Araki	hese	dua	rolu	v̈ari	lim̈a	haiono	haip¨ iru	haualu	haisua	gavulu
Narango	mate	mɔ-rua	mɔ-toru	mɔ-fat	mɔ-lim	mɔ-lim-raf	mɔ-raf-rua	mɔraf-tul	mɔ-ra-pat	mɔ-sɛnaful
Tambotalo	kese	ru	toli	ðati	lina	la-raðe	larðe-ru	larap-tolu	lar-ðati	saŋaβulu
Aore	a tea	a rua	a tolu	a v̈ati	a lim̈a	aiono	av̈itu	awalu	asua	saŋaβulu
Malo	atea	a-rua	a-tolu	a-βati	a-lima	ayono	a-ᵐbitu	a-walu	a-suwa	saŋaβulu
Tutuba	etea	e-rua	e-tolu	e-βati	e-lima	eono	epitu	oalo	esua	saŋaβulu
Mafea	tea	rua	tolu	v̈ati	lim̈a	m̈a-rav̈a	rav̈a-rua	rat-tot	rap̈-p̈ati	saŋaβulu
*7Malekula Coastal
Malua Bay	axal	i-ru	i-til	i-βat	i-lin	i-xowen	iɣe-ⁿdit	ixe-wel	iɣe-siβ	ihŋaβil
Vovo	hual	rue	til	βat	lime	on	ɣo-ⁿdit	ɣo-al	ɣe-hiβe	haŋaβil
Mpotovoro	hual	rue	til	v̈at	lim̈e	hon	huon-tit	ho-al	xe-xβe	haŋav̈il
Mae	axal	i-ru	i-til	i-βat	i-lin	i-xowen	iɣe-ndit	ixe-wel	iɣe-siβ	ihŋaβil
Vao	ɣete	ɣe-ru	ɣe-tol	ɣe-v̈at	ɣe-lim̈e	ɣeyon	ɣe-ᵐbüt	xo-al	xe-hiβe	haŋaβul
Atchin	etes	e-ru	e-tul	e-βatˢ	e-lim	owon	e-ᵐbœt	o-wal	e-siw	esaŋaβul
Uripiv	ites	e-ru	i-tul	i-wič	e-lim	owon	e-ᵐbœt	o-wil	e-siw	esŋawœl
Unua	soɣa	xe-ru	xe-ter	xe-βeč	xe-r̥im	r̥optes	r̥oβ-ru	r̥op-tər	r̥o-peč	saŋaβœr
Rerep	isua	i-rue	ɣe-ter	ɣe-βeč	xe-rim	ruptes	ruβ-ru	rup-tœr	marope	saŋaβur
Aulua	ᵐboɣol	n-rua	ⁿdil	mbes	e-ləma	ⁿdʳoβoɣol	ⁿdʳoɣu-rua	ⁿdʳoɣ-til	ⁿdʳoɣ-βes	saŋaβul
Burmbar	soɣa	e-ru	e-tir	e-βet	e-rim	ma-roptes	ma-roβ-ru	ma-rup-tir	marœpe	səŋaβur
Port Sandwich	tsika	e-ü	e-rœi	e-βats	e-rim	emut-sukai	emoɣœ	emoɣo-rœi	emoɣo-pats	esəŋeaβ
Maskelynes	sua	e-ru	i-tœr	i-βat	e-lim	meleβtes	me-leβ-ru	me-leβ-tœr	mela-pat	soŋaβur
Axamb	ačakai	a-ru	a-rür	a-βač	a-röm	rö-čkai	ra-ru	ra-rur	rar-pač	sŋaβür
Malfaxal	itex	i-ru	i-tul	i-βas	i-lim	i-raxtex	ira-ru	ira-tul	ira-βas	i-laŋaβœl
SW Bay	isi	i-ru	i-tül	i-βes	i-lim	i-sosi	iso-ru	iso-tül	iso-βei	laŋaβœl
*7Epi
Lewo	taŋa	lua	telu	yari	lima	orae	o-lua	o-rel	o-yar	lualima
Maii	təkai	i-luə	i-tol	i-βar	i-limə	lokroᵑgai	loku-lua	lok-rol	lak-βar	lualimə
Bierebo	ta	čua	tolu	βeri	čima	wora	oko-lua	oko-rolu	oko-βeri	lualima
Baki	tai	čuwo	tolu	βeri	čumo	ari	a-luo	a-rolu	o-βeri	luelmo
Bieria	sakai	i-lua	i-tou	i-βas	i-lima	loktaŋgai	lokua	loku-tou	loku-βas	lualma
*7Central New Hebrides
Namakura	iteh	i-ru	i-tol	i-βat	i-lim	lateh	la-ru	la-tol	lo-βet	ⁿdualim
N Efate	sikai	ndua	ndolu	pati	lima	latesa	la-rua	la-tolu	lo-βeti	ⁿdualima
S Efate	skei	rua	tolu	pat	lim	latsa	la-rua	la-tol	lo-fet	rualima
*5Central Pacific 
*6Fijian-Rutuman
Rotuman	ta	rua	folu	hak	lima	on	hif	volu	siva	saŋhulu
Fijian	e dua na	e rua na	e tolu na	e vā na	e lima na	e ono na	e vitu na	e walu  na	e ciwa na	e tini na
*6Polynesian
*7Tongic
Niuean	taha	ua	tolu	fa	lima	ono	fitu	valu	hiva	hogofulu
Tongan	taha	ua	tolu	fā	nima	ono	fitu	valu	hiva	hongofulu
*7Samoic Outlier
Samoan	tasi	lua	tolu	fa	lima	ono	fitu	valu	iva	sefulu
Tuvalu	tasi	lua	tolu	fā	lima	ono	fitu	valu	iva	agafulu
…Nanumea	tahi	lua	tolu	faa	lima	ono	fitu	valu	iva	toa
Tokelauan	tahi	lua	tolu	fa	lima	ono	fitu	valu	iva	hefulu
East Uvea (Wallisian)	tahi	lua	tolu	fā	nima	ono	fitu	valu	hiva	hogofulu
Pukapuka	tayi	lua	tolu	wa	lima	ono	witu	valu	iva	laugaulu
Rennellese	tahi	ŋgua	toŋgu	hā	ŋgima	ono	hitu	baŋgu	iba	katoa
Pileni	tasi	rua	toru	fā	lima	ono	fitu	valu	iva	kʰaro
Tikopia	tasi	rua	toru	fa	rima	ono	fitu	varu	siva	fuaŋafuru
Anuta	tai	rua	toru	paa	nima	ono	pitu	varu	iva	puangapuru
West Uvea	tahi	ƚua	toƚu	fa	lima	tahia-tupu	luaona-tupu	toluona-tupu	faona-tupu	limaona-tupu
Emae	tasi	rua	toru	fa	rima	ono	fitu	βaru	siβa	ŋafuru
Mele	tasi	rua	toru	fa	rima	ono	fitu	βaru	siβa	siŋafuru
West Futuna	tasi	rua	toru	fa	rima	ono	fitu	varo	iva	tagafuru
Sikaiana	tahi	lua	tolu	hā	lima	ono	hitu	valu	sivo	sehui
Luangiua (Ontong Java)	kahi	lua	kolu	hā	lima	oŋo	hiku	valu	sivo	sehui
Takuu	tasi	lua	toru	fa	rima	ono	fitu	varu	sivo	sinafuru
Kapingamarangi	dahi	lua	dolu	haa	lima	ono	hidu	walu	hiwa	mada
Nukuoro	dahi	ka-lua	ka-dolu	ka-haa	ka-lima	ka-ono	ka-hidu	ka-valu	ka-siva	ka-hulu
*7Eastern 
Rapanui	tahi	rua	toru	ha	rima	ono	hitu	va’u	iva	’ahuru
Tahitian	tahi	piti	toru	maha	pae	ōno	hitu	va’u	iva	hō’e’ahuru
Penrhyn (Tongareva)	tahi	rua								
Rarotongan	ta’i	rua	toru	ā	rima	ono	’itu	varu	iva	nga’uru
Pa’umotu (Tuamotu)	tahi	rua	toru	fā	rima	ono	hitu	varu	iva	rongo’uru
Maori	tahi	rua	toru	whā	rima	ono	whitu	waru	iwa	tekau
+Moriori	tehi	teru	toru	tewha	terima	teono	tewhitu	tewaru	teiwa	meangauru
Mangareva	tahi	rua	toru	ha	rima	ono	hitu	varu	iva	rogouru
Marquesan	e tahi	e úa	e toú	e fa	e íma	e ono	e fitu	e vaú	e iva	ónohuú
Hawaiian	‘e-kahi	‘e-lua	‘e-kolu	‘e-hā	‘e-lima	‘e-ono	‘e-hiku	‘e-walu	‘e-iwa	‘umi

#inuit
*Eskimo-Aleut
**Aleut
Eastern	ataqa-n	aalax	qaanku-n	sichi-n	chaang	atuung	uluung	qamchiing	sichiing	hati-x̂
…Atkan	ataqa-n	alax	qanku-s	sichi-n	chaang	atuung	uluung	qamchiing	sichiing	hati-x̂
…Attuan	ataqa-n	ulax	qaku(n)	sichi-ng	chaang	atuung	uluung	qavchiing	sichiing	hati-x̂x
**Eskimo
+Proto-Eskimo	*ataʀuciʀ	*malʀuɣ	*piŋayut	*citamat	*taƚƚimat	*aʀvinəleɣ	*malʀuɣneŋ [5]	*niŋayuneŋ [5]	*quləŋŋuʀutəŋit	*qulət
*3Yupik
Naukan Sib. Yupik	atasiq	malʀuk	piŋayut	sitamat	taƚimat	aʀvinɨlɨk	malʀuɣ-nɨŋaʀviƚnɨlɨk	piŋayu-nɨŋaʀviƚnɨlɨk	qulŋuʀutŋilŋuq	qulɨ
+Sirenik (Siber.)	atɨʀɨsɨχ	malʀuɣ	piŋɨyuɣ	sitɨmiy	tasimiŋɨy	inglɨx	[2]-nɨŋiŋlɨ-kɨlʀɨχ	[3]-nɨŋiŋlɨ- kɨlʀɨχ	sitɨmɨ-nɨŋiŋlɨ-kɨlʀɨχtasixma
Chaplino	atasuq	malʀuk	piŋayut	stamat	taƚimat	aʀvinlɨk	maʀr[5]	pingayuƚnɨŋiŋ-lyalɨk	stama-nɨŋiŋƚlyalɨk	qulya
Alutiiq AK Yupik	atauciq	malluk	piŋa<y>un	staamat	taƚiman	aʀwinlən			qulŋuyan	qula
Central AK Yupik	atauciq	malʀuk	piŋayun	cətaman	taƚiman	aʀvinləɣən	malʀunləɣən	piŋŋayunləɣən	qulŋunʀitaʀaan	qula
*3Inuit 
Seward PeṇInuit (Inupiatun)	atausiq	maʀluuk	piŋasut	sitamat	tallimat	aʀvinilik			quliŋuutailat	qulit
N Alaskan Inuit	atausiq	malʀuk	piŋasut	sisamat	tallimat				quliŋŋuʀutailyat	qulɨt
W Canad. Inuit (Inuktitut)	atausiq	malʀuk	piŋasut	sitamat	tallimat	aʀvinilik	aypak	piŋasunik	quliŋiluat	qulit
Eastern Can. Inuit	atausiq	maʀʀuuk	piŋasut	sitamat	tallimat	aʀvinilik	aggârtut		quliuŋŋiɣaqtut	qulit
Greenlandic Inuit West	ataaseq	marluk	pingasut	sisamat	tallimat	arfinillit	arfineq [2]	arfineq [3]	qulingiluat	qulit
…North	atauhiq	marluk	pingahut	hihamat	tallimat	arviniglit	arviniq [2]	arviniq [3]	qulingiluat	qulit
…East	ataaseq	martit	pingasit	siamat	tattimat	arpiittit	arpineq martut	arpineq [3]	qulingiluat	qulit

*Na-Dené
Haida	sɢ̪wáansang	sdáng	hlɢ̪únahl	stánsang	tléehl	tla’únhl	jagwaa	sdáansaangaa 	[10] [1] gúu	tláahl
Tlingit	tléix’	déix	nás’k	daax’oon	keijín	tleidooshú	daxadooshú	nas’gadooshú	gooshúk	jinkaat
Proto-Athabaskan-Eyak	LEnq’	*na’-
Eyak	LinhG-ih	la’d-ih	t’uhLga’	qAlahqa’ga’	ch’a:n’-ih	tsi’i:n	la’dits’i:n	q’adits’i:n	guts’de:	dAGa:q’
**Athabaskan
*3Northern
Ahtna	ts’iƚk’ey	nadaeggi	taa’i	denc’ih	’aƚts’eni	gistaani	konts’aghi	ƚk’edenc’ih	ts’iƚk’ey kole	hwlazaan
Tanaina	ts’ełq’i	nutiha	tuq’i	dink’i	ch’qilu	k’uych’en’i	qents’ugh’i	łtaqul’i	łq’ich’idi	qeluzhun
Deg Xinag (Ingalik)	qiłiggi	teqa	toq	denhch’e	giłixsnalo’	donganh [1]	donganh [2]	donganh [3]	donganh [4]	niłq’osnal(o')
Holikachuk	gełigg	nteq	toq	dink’i	gełts’idinal	[5] [1] miq’idz	[5] [2] miq’idz	[5] [3] miq’idz	[5] [4] miq’idz	niłq’anal
Koyukon	k’eełakk’ee	niteekk’ee	tokk’ee	dink’ee	k’eełts’idnaal	daanaan [1]	daanaan [2]	neełkk’aa [4]	[8] [1] bidee’onee	neełk’oznaal ~ keełhudaaltonee
Lower Tanana	ts’iłk’i	notik’a	tok’i	dengi	ołts’enayi	niłk’a [3]	xwnts’aghayi	niłk’a [4]	[1] beghwnh kwlayi	ts’iłghw dadhtoni
Upper Tanana	ts’ehłagn	łaakey	taagn	dan	ahts’ąy	łk’eetaagn	ahts’ąy uk’et [2]	łk’eedan	[10] [1] kol	[1] deetaan
Tanacross	ts’éhłêg	łdíikeyh	taag	den	áłts’ę̂y	niłk’etaag	[6] wuk’ed	niłk’eden	[8] wuk’et	ts’ehłox detaan
Upper Kuskokwim	ts’ełk’e	notek’a	tok’e	dinch’e	ts’ihulo’	donants’ełk’e	donannotek’a	donantok’e	donandinch’e	hwlozruṉ
Hän	ihłeyy	nä̀nkąyy	chaww	dänn	ihłonlà'	nk'echaww	wënlätth'ò' [2] ts'ą̈̀' dhë̀chann	nk'edänn	wënlächä̀t [1] zhèyy dhë̀chann	[1] jèchann
Gwich’in	ch’ihłak	neekwąįį	tik	dõõ	ch’ihłoonlii	nihk’iitik	ch’its’iheets’įį [2]	nihk’iidõõ	vanchoo [1] kwaa	ch’ihłoaatin
+Tsetsaut	s'ƚie’	ƚe·'d’a	txa·adɛ'	at’onɛe'ɛ	ɛƚ’ada	ɛƚtats’ɛ'	ƚe·id’ɛthaƚe·ɛ'	txa·txaƚie.'ə	at’onɛe·'	ƚoky’ada'
Tahltan	ƚə́ge	ƚaké·	tá·ţe	ƚé·nţe	ƚo·láʔe	na·sƚə́ge	na·sƚaké·	na·stáʔe	na·sƚé:nţe	tθ’oθná·ɴ
Sekani	lhìghè’	lhèkwe’ut’e	tadut’e	dįdut’e	lhahts’ehdi	ehk’ehdidzi	tayooedze	ihts’ìdįt’e	lhìghè’ nudoòè	k’ènèt’e
Beaver	inlutés	okenté	tuté	tinaté	lutsonanénté	inché-ta-té	ta-u-at-cé	in-ce-denté	ca-la-kinté	ken-en-té
Chipewyan	ʔiƚághe	náke	taghe	dįghį	sasųlághe	ʔąƚk’é-taghe	ʔįƚásį-dįghį	ʔąƚk’é-dįghį	ʔiƚághe-yaghaútą	ʔįƚá-unéną
Slave	ƚíe	ʔo̧ki	tai	dįį	sųlái	ʔehts’ȩ́tai	ƚá̧hdįgh	ʔehts’ȩ́di̧į	ƚúúli	honéno̧
Hare	lígi	rákee	tai	dį	lak’e	ʔehts’ȩ́tai	ládhį	ʔets’ȩ́dį	lifóto̧	horéno̧
Dogrib	ı̨łè	nàke	tai	dı̨	sı̨lài	ek’ètai	łǫ̀hdı̨	ek’èdı̨	łǫǫ̀tǫ	hoònǫ 
Carrier	íƚo	naŋkhê	tha	teŋgê	kwollai·	ƚk’etha	ƚthak’ant’i	ƚketeŋgê	iƚo hulerh	hwonîzyai
…Anahim L.	ƚək,i	naŋko	taķi	diŋķi	skwənlay	ƚķətaķi	ƚtaķalţi	ƚķədiŋk,i	ƚəķihulah	lanezi
Babine (N Carrier)			taq’əy							
Chilcotin	inl-hi	nan-kuh	tai	tī	is-kun-la	utl-tshun-tai	[6]-gut-[1]	guh-in-il-ti	entlah lakul	it-tshil-aw-nil-nan
+Nicola	sa-pe	tun-ih	tlohl	na-hla-lia	e-na-hlē	hite-na-ke	ne-shote	k-pae	sas	
Sarcee	tƚìk’āzá	ákíyī	tóók’ī	dīītc’íí	gúùt’áá	gùstóní	tcìctc’ídí	tƚàcdīītc’í	tƚìk’ūyāɣáá	gūnìsnání

*3Canadian
Kwalhioqua	txlíe	ntáuke	táqe	tnútce	tsukwalóe	kwustánahe	cóstcita	tcániwaha	txléweet	kwunécin
*3Pacific Coast
*4Oregon
+Umpqua	áitχla	nákhʊk	tak	tʊ́ntçik	çwʊlák	wʊstháne	hoítahi	nakántí	aitχlanti	hwʊnéza
Tolowa	La	nax	tak	dintce	cwela	kostanne	tcete	lanisût	La-ûndai	nesûn
Tututni	ƚaʔ	naxi	tak’i	dənč’i	sxwəla	gwəstane	sč’ide	naxəndo	ƚaʔndo	xwese
Coquille	ƚaša	náxe	taxe	dənci	sxwólax	kwosta:ne	sčæte	naxándu	ƚanti	hwæ:sə
+Galice	’ƚaʔ	’lákho	’tháágad	dándžəd	’sqhɔɔlɔʔ	na’hantxo			’ƚantho	
*4California
Hupa	ƚa’	nahx̣	ta:q	dink	chwo:la’	xosta:n	xohk’it	ke:nim	miqostaw	minƚung
Mattole	láiha’	nakx̣é‘	da·k’é‘	dint’syé‘	djikx̣ọ́la’	gwostx̣ạ́n	ƚa’sgwód	dji‘t’syéd		nisiyạ́n
+Wailaki	tlaí-ha	nák-ka‘	tak	ţĕ́n-kyěn	ţásh-ka=la	ŭ́s=la	ḳŭ́s-nak	ḳŭ´ s=tak	ḳŭ´ s-[4]	hlpa-n.ŭ́n-tě
Kato	Laxa	naka	tak	naka-naka	lasane	bûn-Laxa	bûn-naka	bûn-tak	bûn-naka-naka	laL baûñ
*3Apachean
*4Navajo
Navajo	ƚáa’ii	naaki	táá’	dí̧í̧ 	’ashdla’	hastá̧á̧ 	tsosts’id	tseebíí	náhást’éí	neeznáá
*4Apache
Jicarilla	hlá-ĭ	ná-kĭ	ká-i	dín-ĭ	ăsh-tlě	kus-kŭ´ n	kus-tsĭt-i	tsá-bi	nkus-tá-i	kú-něz-ni
W Apache	daƚaá	naki	táági	dí̧ʔí̧ʔì	ashdlaʔi	gostáń	gostʔigi	tsebíí	ńgóstʔáí	goneznáń
Chiricahua	dáƚè·ʔé	nà·ki	tá·ʔ	dí̧ʔ	naškláy	gò·stá-	kutzeddi	sapí	gostaddin-	kunidznûn

#north
*Kutenai
Kutenai	ʔuk̓i	ʔa·s	qaǂsa	xa·¢a	yi·ku	ʔinmisa	wist̕aǂa	wuxa·¢a	qaykit̕wu	ʔit̕wu
*Beothuk
+Beothuk	yaseek	adjieich	shendeek	dabseek	ninejeck	bashedtheek	oodzook	adayook	yeothoduck	shansee
*Algic
**Algonquian
+Proto-Algonquian	*nekwetwi / *pe:šekwi	*nyi:šwi	*neʔθwi	*nye:wi	*nya:θanwi	*nekwetwa:ši(ka)	*nyi:šwa:ši(ka)	*neʔθwa:ši(ka)	*ša:nka	*metaθa / *meta:tahθwi
Blackfoot	ni’tókska	nááto’ka	niiwókska	niisó	nisitó	náao	ihkitsíka	náániso	piihkssó	kiipó
Cheyenne	na’êstse	nèše	na’he	nève	nòho	naesòhto	nésohto	na’nòhto	sóohto	mâhtòhto
Arapaho	céésey	niis	nééso	yéin	yóó3on	níítootox	níísootox	néésootox	3ío’tox	béteetox
+Gros Ventre	cɛːθéiʔ	níːθʔɛ	nɛ̂ːθʔɛ	jɛ́ːnʔɛ	jɔːtɔ́nʔi	néicɔːtɔsʔi	níːθɔːtɔ́sʔi	nɛ̂ːθɔːtɔsʔi	ʔɛːnhɛːbétɔːtɔsʔi	bítɔːtɔsʔi
+Nawthinehena	tcäⁿcilaha’³	nīsähä’	nahaha’	niabaha’	niotanähä’	neixθioti	nīciotaⁿ	nexiotähähäⁿ	cioxtähähäⁿ	maxtoxtahähäⁿ
Menomini	nekot	nīs	naeqniw	nīw	nianan	nekūtuasetah	nōhekan	suasek	sākāēw	metātah
+Old Algonquin	peiik	ninch	nissoui	neou	naran	nikotouassou	ninchouassou	chankassou	mitassou
Ojibwe (Western)	bezhig	niizh	niswi	niiwin	naanan	(n)ingodwaaswi	niizhwaaswi	(n)ishwaaswi	zhaangaswi	midaaswi
…Algonquin 	pejig	nìj	niswi	new	nànan	nigodwàs(w)i	nìjwàs(w)i	nicwàs(w)i	jàgas(w)i / jàkadisì	midàswi
…Oji-Cree	peshik	niish	nihsin	niiyaan	naanan	ninkotwaahso	niishwaahso	nihshwaahso	shaankahso	mitaahso
…Saulteaux	pêšik	nîšin	nihsin / nihso	nîwin	niyânan	nikotwâhso	nîšwâhso	(ni)hšwâhso / ayinânêw	šânkahso	mitâhso
…Odawa	bezhig	niizh	nswi	niiwin	naanan / naanin	ngodwaaswi	niizhwaaswi	nshwaaswi	zhaangswi	mdaaswi
Potawatomi	ngot	nish	nswe	nyéw	nyanen	ngodwadso	no’ek	shwadso	zhak	mdadso
Fox	nekoti	ni:šwi	neswi	nye:wi	nya:nanwi	kotwa:šika	no:hika	šwa:šika	ša:ka	meta:swi
…Kickapoo	nekoti	niiswi	neθwi	niei	niananw	kotoaasika	noohika	neswaasika	saaka	metaaθw
…Sauk	nekoti	nîshwi	nethwi	nyêwi	nyânanwi	(ne)kotwâshika	nôhika	(ne)shwâshika	shâka	metâthwi
Shawnee	nekoti	niishwi	nthwi	niyeewi	niyaalanwi	nekotwa’thwi	niishwa’thwi	nthwaashikthwi	chaakatthwi	meta’thwi
+Miami-Illinois	nkoti	niišwi	nihswi	niiwi	yaalanwi	kaakaathswi	swaahteethswi	palaani	nkotimeneehki	mataathswi
Plains Cree	pêyak	nîso	nisto	nêw	niyânan	nikotwâsik	têpakohp	ayînânêw / iyânânêw	kêkâ-mitâtaht	mitâtaht
…Moose Cree	pêyak	nîšo	nisto	nêw / nêyaw	niyâlan	nikotwâs	nîswâs	niyânânêw	šâkitât	mitâht
…N East Cree	paayikw	niishu	nishtu	naau	niyaayu	(ni)kutwaashch	niishwaashch	(ni)yaanaanaau	paayikushtaau	mitaahtu
…S East Cree	peyakw	niishu	nishtu	neu	niyaayin	nikutwaas	niis(h)waashch	niyaanaaneu	peyakushteu	mitaaht
…Innu (Montagnais)	peikᵘ	nishᵘ	nishtᵘ	neu	patetat	kutuasht	nishuasht	nishuaush	peikushteu	kutunnu
…Naskapi	paaikw	niisu	nistu	naaw	pitaataahch	aasutaahch	niiswaautaahch	yaanaaw	paaikustaaw	paaikuyuw
*3Eastern
+Proto-Eastern Algonquian	*nəkwət / *pe:šəkw	*ni:š	*nəhx	*nye:w	*na:ran	*nəkwətwa:š(i:k)	*ni:šwa:š(i:k) / *ta:pawa:š	*nəhxwa:š(i:k)	*pe:šəko:nkən	*mətara / *pe:yakw
Mi’kmaq (Micmac)	néwt	tápu	síst	néw	nán	asukom	lluiknek	ukmuljin	pesqunatek	newtiskáq
W Abenaki (Sokoki)	bazegw	niz	nas	yaw	nôlan	negwedôz	dôbawôz	nsôzek	noliwi	medala
+E Abenaki (Penobscot)	pèsəkʷ	nis	nahs	yew	pálenəskʷ	nə̀kʷətαs	tὰpawαs	nssὰsəkk?	noli	mə̀tala
+Narragansett	nquít / pâwsuck	neèsse	nìsh	yòh	napànna	(na)qútta	énada	shwósuck	paskúgit	piùck
+Massachusett (Natick)	nugqut / pasuk	nees	nushwe / nish	yau	napanna	nukquttuh	nesausuk / enatta	nishwô(suk)	pas(u)koogun	piog
+Loup A	nengȣt	ninz	chȣi	iau	napale	negȣtensik	ninzensik	chȣensik	peskȣghin	paiakȣᵉ
+Loup B 	pasko	nissoac	swac	iwac	nonoac	negotons	tanboens	tsinsw	noriwe	metai
Passamaquoddy-Maliseet	pesq / neqt	nis / tapu	nihi / ’sis	new	nan	kamahcin	oluwikonok	ukomolcin	esqonatek	’qotinsk
+Mohegan-Pequot	nĕkwŭ´t	nîs	ch’wî	iâw	nîpâ(u)	k’dŭsk	nîzu’sh	ch’wî-ŏ´sk	bōzûkû´gŏn	bâ’ĭŏg
+Quiripi	pasukq	nes-	nash-	youw-	nàppa-	nukkuddask-/akkòmmedj-	nesausak	swank-	pásakogun-	paíák-
+Unquachog	nquit	nees	nus	yauh	napaa	nacuttah	tumpowa	swat	noáre	payac
+Powhatan	nekot	ni˙ns	nass(a)	ye˙w	pare˙nsk	ka˙ma˙tenč	ta˙pawa˙s	nasswa˙s	ke˙ka˙ta˙s	ka˙ski˙k
+Delaware (Unami)	kwëti	niša	naxa	newa	palenàxk	kwëtaš	nišaš	xaš	pèškunk	tèlën
Munsee	ngwut	níisha	nxáh	néewa	náalan	ngwútaash	níishaash	xáash	nóolii	wíimbat
+Mahican	ngutá	nīsa	náxa	nā́wa	nṓnən	ngutəⁿs	tɔⁿpawɔnⁿs	nhɔ́nsō / xánsō	nā́nīwí	mdə́n̄ət
+Nanticoke	nickquit	na-eez	nis	yaugh	nup-pai-a	noquttah	my-yay-wah	tzah	passa-conque	millah!
+Pamlico	weembot	neshinnauh	nish-wonner	yau-ooner	umperren	who-yeoc	top-po-osh	nau-haush-shoo	pach-ic-conk	cosh
**Wiyot 
+Wiyot	gọ'tsɑr	rī’ḍɑr	rīkɑr	rīa'wɑr	we’saɣ hɑlɑr	dɑkL ɑlọ'k	ha’'lɑ’w	hī’wī’dau’	vɑcɑ'řok	rɑlo'k
**Yurok
+Yurok	kōraʔ	niʔiyeƚ	nahkseyƚ	coʔoneyƚ	meruh	kohcew	cɹwɹsik’	knewetik’	kɹ:mik’	wɹƚɹwɹyƚ
**[Mosan]
Chimakuan
+Chemakum	kū’l‘	l‘a’kua	Koā’lē	mě’ēs	tcā’aa	tsě’l‘as	ts!Kō’olkoant	K!‘oa’yēkoant	kuē’l‘tsqal	tc!’ē’taa
+Quileute	weƚ	lä'u	qwä’l	bä'’yis	ƚas	tciƚa's	ƚä'uaqt’sis	ƚä'ut’aƚ	we'ƚt’aƚ	kstcit
*3Wakashan
*4Northern
Kwakiutl	nem	maʔlh	yúdexw	mu	sek’á	ḵ’etl’á	adlebú	maʔlhgwen̍álh	nán̍em̍a	laʔstú
Heiltsuk	mɛn	mātl	yūtq	mö	sikyà	khatla’	mātlaaù’sis	yūtqō’sis	māmane’is	a’kyas’is
Haisla	n’aukʷ	màḷaukʷ	yudùkʷ	muukʷ	sk’aukʷ	q’ƛaukʷ	maƚàus	yudxwàus	muwàus	q’àpu
*4Southern
Nuuchahnulth (Nootka)	c̓awa·kʷ	ʔaƛa	qačc̓a	mu·	šuč̓a	noupo	ʔaƛpu	ʔaƛakʷaɬ	tsawoikwoitl	ḥayu
Nitinat	ćawạʔk	ʔaƛ 	qakać	bụ	šuč’	č’ịx̣pạƚ	ʔaƛpụ	ʔaƛasib	ćawạsib	ƛax̣w
+Makah	ćakwạʔak	ʔaƛ	wị	bụ	šuč’	č’ịx̣pạƚ	ʔaƛpu	ʔaƛasub	ćakwạsub	ƛax̣w
*3Salish
*4Bella Coola
Bella Coola	smaw	lhnus	ʔasmus	mus	ts’icw	t’xulh	nusʔalhklhm	k’ilĥnus	k’ismaw	ts’klakt
*4Coast Central
Comox	paʔw	saʔa	če:Les	mos	θeyečes	t’axam	tsoʔčis	taʔačes	tiʔgiwh	ʔopan
Squamish	nč’uʔ	ʔa'nʔus	ča'nat	x̌aʔu'cn	ci'ačis	t’a'q’ač	t’ak'ousa'č	tqač	c’əs	ʔu'pn
Halkomelem	lə́c’ə	ʔiśέ̣lə	ƚí·xʷ	x̣əʔáθəl	ƚq’́έ̣ces	t’x̣ə́m	θ’ạ́kʷs	təq́έ̣cɛ	tụ́xʷ	ʔạ́pəl
+Nooksack	nŭ́-tso	sắ-li	hliḥw	mos	hlká-chis	yĕ́l-lă-chis	tsoks	tkắ-chi	toḥw	ó-păn
Saanich	nəθ’əʔ	čəsəʔ	ƚixʷ	ŋas	ƚq’ečəs	t’x̣əŋ	θ’aʔkʷəs	teʔθəs	təkwəxʷ	ʔapən
+Klallam (Clallam)	nəc’uʔ	čəsaʔ	ƚixʷ	ŋus	ƚq’ačš	t’x̣əŋ	c’uʔkʷs	taʔcs	təkwxʷ	ʔupn
Lushootseed Skagit	dəč’úʔ	saliʔ	ƚixʷ	búus	cəlác	yəlaʔc	c’úʔkʷs	təqačiʔ	x̣ʷèl	ʔúlub
…Duwamish	díč’o	sáli	ƛixʷ	bos	cəl-ác	cəl-áci	coks	təqáči	xʷol	pádəc
+Twana	dáqas	əśέʔlə	č’ɔ́ʔɔs	búsas	c’xwəs	yɛpáči	tkʷ’us	tqáči	x̣ʷəl	ụ́pɛdɛč·
*4Tillamook
+Tillamook	nač’-	higi	čǽ næt	wus	c’x̣əs	yil-h-áči	tčus	ƚq-ǽ či	liyú	ah-ančs
*4Tsamosan
Quinault	paw	sál-li	chá-ŭ-hla	mus	tsí-la-kĭs	sí-ta-cha	tsú-ups	tsá-mus	tŭ-qwíuḥpá-na-kĭs
Upper Chehalis	ọcs	sạ́le	čạ́la	mọs	cẹl-əčs	t’əx̣əm	c’ɔ̣ps	cạ́mos	tạwkʷ	pạ́-ačs
Lower Chehalis	pau	sal	tçiátχl	mos	tsélʊtçs	sétʊtç	tsóopʊs	tsāamós	taúüχ	pánʊtç
Cowlitz	ú-tsŭs	sál-li	ká-hli	mus	tsí-lats	tá-ḥŭm	tsops	tsá-mos	tuḥ	pá-nachs
*4Interior
*5Northern
Lillooeet	pálaʔ	ʔán̓was	kaɬás	x̌ʷʔúcin	pạyp	ƛ̓áq̓əmkst	cúɬakaʔ	pálʔupst	q̓əm̓pálmən	q̓əm̓p
Thompson	/péyeʔ	/séye	/keʔƚés	/mús	/cíy=kst	/λ’áq’-m=ekst	/cúƚ=keʔ	/piʔúps	/təm-l/péyeʔ	/ʔúpn=ekst
Shuswap	nk’°uʔ	səséle	keλés	mus	cil-kst	təq’-m-ékst	cúcλ-keʔ	nk’°ʔuʔ-ps	t-mλ-nk°úk’°ʔe	ʔúp-əkst
*5Southern 
Columbian	náqs	tq’áw’s	kaʔƚás	músəs	cílkst	ʷcmákst	sísp’əlk’	twín’	x̣x̣ən’út	xə́ƛ’xƚwəƛ’t
Okanagan	náqs	ʔasíl	kaʔɬís	mús	cílkst	t̓áq̓əmkst	sísp̓əlk̓	tímɬ	x̣əx̣ n̓út	ʔúpənkst
Kalispel (Spokane)	nk’wuʔ	ʔesél	čeʔƚés	mus	cil	t’aq’n	sisp’l’č’	hʔén’-m	χχn’ut	ʔupn
Coeur d’Alene	nækw’æʔæ	ǽsəl	číʔıƚæs	mus	cil	tǽw’šæ	cún-čt-əm	hæʔín’-əm	x̣a-x̣an’-út	upən

*Keres
W Keres	ʔísga	dyûu	čámi	dyâana	tâam’a	š’ísâ	m’a’idyaana	kuk’úmišu	máyúk’ù	k’ázì
E Keres	ʔískᴀ	dyụ̂mị́	čémɪ	dyậna	tậm’ᴀ	sč’ísᴀ	m’àidyana	gúk’úmišɪ	máyuk’ᴜ	k’ácɪ

*Yuchi
Yuchi	hit’é	nõwẽ	nakǽ	dæthlǽ	c’wãhé	ʼishtú	lácu	bifǽ	t’ekǽ	thl’æpé

*Siouan
**Catawba
Catawba	dubé	noⁿprěré	nomněré	porprěré	poktrěré	dipkraré	wassignurěré	dowěsaré	wantchareré	pitchirěré
+Woccon	tonne	num-perra	nam-mee	punnum-punne	webtau	is-sto	nommis-sau	nupsau	weihere	soone noponne
**Siouan Proper
+Proto-Siouan	*rų·-sa	*rų́·pa	*rá·wrį	*tó·pa	*isá·ptą	*aká·we	*ša·kú·pa			*piraka
*3Mississippi Valley
Dakota	waⁿča	noⁿpa	yamni	topa	zaptaⁿ	śakpe	šakowiⁿ	śahdoɣaⁿ	napčiⁿwaⁿka	wikčemna
Lakhota	wanji	nupa	yamni	topa	zaptan	šakpe	šakowin	šagloȟan	nepčunka	wikčemna
Assiniboin	wąží	nų́pa	yámni	tópa	záptą	šákpe	iyúšna/šakówį	šaknóǧą	nąpcúwąka	wikcémna
Stoney	wiži	nũba	iyamnĩ	ktũθa	ðaptã	sakpé	sagowĩ	saħ noɣã	nãpčuwĩk	wĩkčé mnã
Omaha-Ponca	wiⁿ	naⁿba	ðabðiⁿ	duba	sattaⁿ	šappe	ppeðanba	ppeðabðin	šankka	gðeban
Osage	wį́xcį	ðǫǫpá	ðáabrį	tóopa	sáhta	šáhpe	hpéǫpa	hkíetoopa	lébrą hce wį́įke	lébrą
+Kansa	míⁿxci	noⁿbá	yábliⁿ	tóba	sátaⁿ	shápe	péyoⁿba	kiadóba	sháⁿka	glébla
+Quapaw	mį́xti	nǫpá	dábnį	tówa	sáttą	šáppe	ppénǫpa	ppedábnį	šą́kka	kdébną
+Chiwere (Iowa-oto)	iyáŋki	núwe	dáñi	dówe	thátaⁿ	šágwe	šáhma	grerábrį	šánke	grébraⁿ
Winnebago (Hocak)	hižąkira	nųp	tani	jop	sacą	hakewe	šagowį	haruwąk	hižąkicųšgųni	kerepąnaižą
*3Southeastern
+Tutelo	nǫ́:sa:	nǫ́:pa:	lá:ni	tó:pa	kisą́:ha	aká:spe:	sa:kó:mį:	palá:ni	ḳasą́:hka	pú:čka
+Biloxi	sǫsa	nǫpa	dánį	tópa	ksą(-ni)	akəxpé	ną́pa-hudi	daˊnhudiˊ	čkané	ohi
+Ofo	nǫfhá	nų·p-	tá·nį	tó·pa	kifą́	akəpé	fə́kumi	pạˊtạnĭ	kíštəška	iftəptə̢́
*3Missouri River
Crow	hawáta	dúupa	dáawii	shoopá	chiaxxú	akaawá	sáhpua	dúupahpi	hawátahpi	pilaká
Hidatsa	ruwá - co	rúipa	ráahawi	tóapa	kixhú	akáwa	sáhpuo	rúipa pi	ruwá - co pi	piraká
*3Mandan 
Mandan	mą́xaną	nų́p	ną́ąmįnį	tóop	kixų́ųh	kíimą 	kúupa	téetoki	mą́xpe	pirák

*Caddoan
**Caddo
Caddo	'wísts'i'	bit	dáháw'	híwí'	di:sik'an	dán:kih	bíssikah	dáhàw:sikah	híwí:sikah	bínáy'ah
**N Caddoan
Wichita	chíʔass	wic	taw	tá:kwic	iskwi:c	kíyehes	kiyáhwic	kiyátaw	chíʔass kínti:ʔi	ishkhiriʔawá:s
+Kitsai	arísku	cásu	tah'-with-co	kinákt	ikstáwiu	na-hi-tōw	ts̄w'-e-ta-te	nai-ki-nūc-a-te	tan-i-ro-kat	ikskyani
Arikara	áxku	pítkux	táwit	čiitíʾiš	šíhux	tšaápis	tawišaapiswaána	tawišaápis	nooxiniiwaána	nooxíniʾ
Pawnee	asku	pitku	tawit	kskiitiʾiks	suhuks	kskiksaapic	pitkusiksaapic	tawiksaapic	ruksiriiwaara	ruksiriʾ
**Adai
Adai	nancas	nass	colle	tacache	seppacan	pacanancus	pacaness	pacalcon	sickinish	neusne

*Iroquoian
**Northern
+Laurentian	secada	tigneni	hasche	hannaion	oiuscon	aiaga	judaié	addegué	wadellon	assem
*3Huronian
+Wyandot	skat	tendi	s’éhk	ndáhk	wis’	waz’á‘	tsutàre‘	a‘tèyre‘	e‘tro‘	seh
+Huron	skat	tendi	achienk	ndak	8ich	ouahia	tsoutare	atere	entron	asen
Five Nations
Onondaga [Zeisberger]	sajadat	tekeni	àchso	gajèri	wisk	achiak	tschoàtak	tékiro	wátiro	wasshè
…[Shea]	unskat	tegni	achen	gayêri	8isq	hayak	tchiatak	tegueron	8aderon	8assen
+Susquehannock	onskat	tiggene	áxe	rajéne	wisck	jajáck	tzadack	tickerom	wáderom	wásha
Seneca	skat	tekni	sẽh	kei	wis	yei	catak	tekyũ’	tyuhũ’	washẽ
Mingo	skát	tekní	së	kéi	wis	yéi’	tsátak	teknyö’	tyuhtô	washê
Cayuga	skat	tekhní	ahséh	kéih	wis	hyéi‘	tsyatahk	tekró‘	tyotó	washé
Oneida	óskah	tékni	áhse	kayé	wisk	yâya‘k	tsyaták	téklo‘	wâtlo‘	oyelî
Mohawk (Kanien’kehá:ka)	enska	tekeni	ahsen	kaie:ri	wisk	ia:iak	tsa:ta	sha’te:kon	tiohton	oie:ri
Tuscarora
+Tuscarora	étsi	nékti	áhse	hé‘tahk	wisk	óhya‘k	tsá‘nahk	nékhre‘	níhre	wáhthe
+Nottoway	unte	dekanee	arsa	hentag	whisk	oyag	chatag	dekra	deheerunk	washa
Southern
Cherokee	saquui	taʔli	tsōi	nʌ̄gi	hīsgi	sudali	galiquōgi	tsunēla	sonēla	sgohi

*Kiowa-Tanoan
**Kiowa
Kiowa	pá·(-gɔ̀)	yí·	phá̧·ò·	yí·kyá	ɔ́nt’ɔ̀·	mɔ́sɔ́	phânsȩ́·	tátsȩ́·	kɔ́tsȩ́·	kɔ́·khì̧·
**Tanoan
Tewa	wi	wíye	póye	yonu	p’ânu	si·	tse·	khábe	hwännu	tänän
Towa	p’un	wic	tâx	wil	p’ints’o	minstyi	sôL	hôL	hunL	tàn
Tiwa
Taos (N Tiwa)	wän man	wi’i nan	pa jŭă	wĭă nan	p’an jŭă	man ƚi	tsu	xui li	xuĭnän	tãn man
Picuris	węm’a	wēsęn	pātcu	wit	pˆąnnu	mąƚi				’atęnnǫ 
Isleta (S Tiwa)	wim	wisi	patco	wien	p’anto	manLi	tcuu	hwidi	hŭnà’	tindehem
+Piro	eu-i-yu	wi-yú	môn-tu	we-no	an-tao	ma-seu	tsu-wuh	hui-li-yú	hua-weh	tên-yo

[Hokan]
**Shasta
Shasta	č’éʔaʔ	xúk’wa	xatski	irahaya	ʔečá	čo-watča	xúk’wa-watča	xatski-watča	irahaya-watča	e’če-hewi
**Karuk
Karok	yíθA	ʔáxak	kuyra·k	pi·θ	itrô·pa	ikrívkiha	xakinívkiha	kuyrakinívkiha	itro·patíša·mniha	itráhyar
**Chimariko
+Chimariko	pun	xoku	xodai	qūigu	tsānehe	p’untcibum	xâkuspom	xodaitcibum	puntcigu	sânpun
**Palaihnihan
Achumawi	ha’mís	ha’k	’cásdi	had:á:má	lád:íw	[5]ade [1] a:yé’qdi	[5]ade [2] a:yé’qdi	[5]ade [3]a:yé’qdi	[5]ade [4] a:yé’qdi	malús:i
Atsugewi	djíu	hokí:	q’i:cqí:	hak’á:u	hᵃra:pagína	djira-búdjaki	ho:ki-búdjaki	q’icqi-búdjaki	hakaú:-wi	djü’kci:
**Yana 
+N Yana	bai(gu)-	ux(si)-	bul(mićigu)-	daumi(gu)-	žimad(gu)-	bunxadʔi	uxmami-	bulmami-	daumima-	xaažad-
+C Yana	bai(gu)-	ux(si)-	bul(mićigu)-	daumi(gu)-	žiman-	žimanmimau			baitsa-	xaažan-
+Yahi	bai(gu)-	ux(si)-	bul(mićigu)-	daumi(gu)-	xaažan(gu)-	baiwawi-				xaažanwilsamćgu-
**Pomoan
SE Pomo	dan	xos	xoxat	dako	talko	xowaloxat	sebaita	panamusta	xut-pacem	pacem
E Pomo	k’áli	xóčʰ	xómk’a	dó·l	lé·ma	c’á·di	kʰúla·xōčʰ	xóka-dō·l	hádaqal kom	hádaqal
NE Pomo	tcaki	kon	kutc’aka	kalkoton	t’ca-ucon	tca-deika	tcumalan	ceLwai-tca	na’kata	ceLwai-tcaki
*3W Branch
N Pomo	tca	ko	subu	tak	cal	tsadi	koba	koko-dol	kowal-com	kowal-tek
C Pomo	tato	ko	sibo	duo-ko	natsui	tsadi	koina	koko-dol	namilka-com	namilka-tek
S Pomo	t’ca	ako	misibo	mi’tca	tuco	lan-tca	lat-ko	komtca	tcatco	tca-cuto
Kashaya	ku	ko	sibo	mitca	tuco	lan-tca	lan-ko	komtca	tcatco	tca-coto
**Washo
Washo	lak’a	heskeñ	helmiñ	hawa	tubaldiñ	tubaldE lak	tubaldE heskeñ	hawāawa	tubaldi ida hawa	lak’a mūtsumi
**Esselen
+Esselen	pek	xulax	xulep	xamaxus	pemaxala	pek-walanai	xulax-walanai	xulep-walanai	xamax-walanai	tomoila
**Salinan
+Antoniaño	t’ol	kakiše	lá-pay	ki-šaʔ	ʔól-ţaw	pay-á·nel	téʔ	ša-ʔá·nel	tete-ţóʔe	ţóʔe
…Migueleño	t’oy	kákeš	lá-pay	ké-šaʔ	ʔól-ţa·t’	páy-a·t’el	tep’	ša-at’él	té·te-ţop’e	ţóp’e
**Chumashan 
+Proto-Chumashan	*paka-	*eSkom-	*mVsiq(')	*Skum(')u
+Ineseño	pakas̓	'iškom̓	masɨx	skumu	yitipakas̓	yitiškom̓	yitimasɨx	malawa	spa	č̓iyaw
+Barbareño	pak’a	ʔiškóm’	masix	skum’u	yitipak’a	yitiškóm’	yitimasix	malawa	spaʔ	k’el-eškóm’
+Ventureño	pake’et	’iškom̓	masəx	tskumu	yətipake’es	yəti’iškom̓	yətimasəx	malawa	tspa	ka’aškom̓
+Purisimeño	pakas'	'iškom'	masɨx	skumu
+Obispeño	sumo	'estʸu'	misɨ'	paksi	tiy'eni	ksuw'astʸu	ksuwasnisɨ	skom'o		tutʸimɬi
+Cruzeño	'ismala	'iščom	masɨx	skumu	(na)syetisma	(na)syetiščom	(na)syetmasɨx	malawa	spa'a / cpa	kaškom
**Cochimi-Yuman
*3Pai (N)
Walapai	sít	hwák	hmúk	hupá‘	θaráp	taspé	hwák spé	hmúk spé	halθúy	vwá·y
Havasupai	ĭsĭ́tə	xuwágə	hŭmúgə	hop’á	θětrápə	tacpĕ́	xuwagacpĕ́k	humugěcpĕ́k	halěθúia	viwá’avə
Yavapai	sí·ti	huwáki	hmúky	hupá‘	θerápi	tispé	hʷakispé	hmukispé	halʸθúy	wá·vi
Paipai	šit	xəwak	xəmuk	xopa-k	sərap	təšpé-k	pəxkáy	čipxó·k	xámxəmúk	vəmás
S. Vicente	šit	qowak	qamuk	spap	sarap	qamquk	paqká	sapquk	qamqamuk	taquk
S. Catarina	ṣit	xuwák	xamuk	xupá	sarap	taṣpé	paxkay	čpxok	xamxamuk	vamás
*3River (C)
Mohave	ʔasent	havik	hamok	čumpap	θarap	ʔamayk[1]knʸ	ʔamayk[2]nʸ	ʔamayk[3]nʸ	halʸu·θuy	rap [2]
Maricopa	čĕ́ndĭg	x̣avík	x̣amók	tcumpŏ́́pk	saʀápk	x̣amᴬx̣úk	pax̣kiég	supx̣úk	nyĭmx̣anŏ́́k	cəxŭ́k
Yuma (Quechan)	ʔašent	xavik	xamok	cụmpap	sạrap	xụmxụk	pa·xkye·	si·pxu·k	xamxamok	šạxụk
*3Delta-California
Cocopa	šiţ	xwak	xmuk	spap	ṣrap	xmxụk	pxka·	psxụk	xmxmuk	ṣạxụ́k
Diegueño (Kumiái)	ʔəṣin	xəwak	xəmuk	čəpap	sạrap	xəmxụk	pəxka·y	čəpxụk	yamxəmukg	ṣaxuk
*3Kiliwa
Kiliwa	msir	 xwaq	xmuq	mnaq	 sal čpam	[1]-lhpa·ypʰ	[2]-lhpa·yp	[3]-lhpa·yp	msirtqmat	čpam msir
**Tequistlatecan
Tequistlatec	anuli	oguéh	afanéh	amalbuh	amagueh	agamts’ús	agaytsí	abaygo	abella	imbamah
Tlamelula	ñulyi	ukwe’	fane’	malpu’	mage’	kañč’uš	kote’	malfa	penla	mbama’
**Jicaquean 
Jicaque (Tol)	pani	mata	kont	urupan	komasopani	kuspi	kus panikuö	kamayarö		komaspö
+Palmar	pfanì	pmatà	abrucuá	urubaná	peve-bané	peve-dro	asha-fa-ffani	asha-fa-matá	asha-fa-abrucà	commeavú
*N American isolates
Seri	tázo	c-óocj	c-ápxa	c-zóoxöc	c-óitom	isnáap c-ázoj	tomcoi cö-qu-íih	c-zóxolcam	csoi c-hánl	c-hánl
…Older #s	tóojom	cájcom	pxáahom	zóxcom	xöáitom	nápzoj	cájcöi	pxájcöi	csóoxhanl	xóhnal
+Waicuri	ibe		akúnju							
+Cotoname			genin	saath						
+Comecrudo	kuiti’n	alekuete’n	yi’y	nawui’	makue’l	panwuyi	pamakue’l	xomenank	yina’-u	deiina’wi
Coahuiltec	pil	ajtê	ajti c pil	puguantzan	juyopamáuj	chicuas	puguantzan co ajti c pil	puguantzan ajtê	puguantzan co juyopamauj	juyopamauj ajtê
Tonkawa	we·ʔis	ketay	metis	sikit	kaskʷwa	sikʷa·law	sikyeʔestaw	sikit-ye·ʔes	sik-we·ʔisxʷʔe·lʔa	sik-pax
+Karankawa	nā’tsa	haíkia	kaχáyi	háyo hákn	nā’tsa béhema	háyo haíkia	haíkia nā’tsa	haíkia béhema	haíkia dó-atn	dó-atn hábe

#meso
*[Penutian]
**Tshimshian
Tsimshian	k’üül	gu’pl	k’wili	txaalpx	kwstuuns	ḵ’oolt	t’a̱pxoolt	yukwdeelt	kstimoos	kpiil
Gitskan	k’iy̓	gilbil	gwlal̓	tx̱alpx̱	xwsdins	ḵ’ool̓t	t’ipx̱ool̓t	g̱andool̓t / k’yuxdaal̓t	xwsdimoos	xbil̓
Nisga’a	k’il̓	gilp’il	gwilal̓	tx̱alpx̱	kwsdins	ḵ’ool̓t	t’ipx̱ool̓t	g̱andool̓t / y̓uxwdaal̓t	kwsdimoos	xbil̓
**Chinook
Chinook Jargon	ikt	mokst	klone	sapolill	kwinnum	toghum	sinamoxt	stotekin	kwaist	tahtlelum
+Lower Chinook	e:x̣t	môkct	Lo:n	la’kit	qui’nEm	tE’xEm	si’namôkct	kstô’xkin	kui’tst	ta:’-Le:lam
Upper Chinook	iht	mɔht	θlun	lakit	kwinʌm	tʌhʌm	sinimɔht	kwilh	kwɛist	yaθ-lʌli-hʌm
**Takelman
Takelma	mī’ⁱᵋsgaɛ	gā’ᵋm	xi’bini`	gamga’m	dẽhal	haᵋīmī’ᵋs	haᵋīgā’ᵋm	haᵋīxi`n	haɛīgo`	i’xdīl
+Tfalati	waʔan	ke:m	hupsin	tap	huwan					
Santiam (Kalapuya)	tawna	ke:me	psen	tapa	wa:n	ta'fo	psinmīwē'		kwī's̯ta	
Yonkalla		ke:mi	psin	tapa						
**Coosan
Coos	yîxēⁱ’	yûxwä’	yî’psᴇn	he’cʟⁱʟ	kat‘ᴇ’mîs	yîxēⁱ’wîeq	yûxwä’wîeq	yîxēⁱ’ahäƚ	yûxwä’ahäƚ	ʟep!qa’
nī
**Siuslaw
Siuslaw	aƚᵃq	xā’ts!ū	cī’nᵃx	xā’ts!ūn	ʟxaⁱ’pⁱs	qa’tīmx	[2] qtā’max	[3] qtā’max	a’ƚᵃqxaᵘt	kīxᴱs
**Alsean 
+Alsea	qaaī’tsḳit	xe’Lḳ	psinLx	tsū’nḳxatsuxt	sūdāa’st	ƚaqaī’st	xe’Lḳƚaqaī’st	psinLxƚaqaī’st	xamwaᵋ	saū’tist
**Plateau
*3Sahaptian
Sahaptin	náx̣s	nápt	mɨ́taat	pínapt	páx̣at	uyláxs	uynápt	uymátat	k̓úyc	pútɨmt
Nez Percé	ná·qe	lepít	mita	pí·lep	pá·x. at	ʔoylá·qc	ʔuyné·pt	ʔoymátat	k’úyc	pú·tim
*3Klamath-Modoc
Klamath	n8ās	lāp	ndan	wonīp	ton’ip	n8acksept	lapksept	ndanksept	n8acq’ēks	tewn’ip
*3Molale
+Molale	náng-a	lắp-ka	mát-ka	p. íp. -a	p. í-kŭ-u	ná-pĭt-ḥa	lá-pĭt-ḥa	mát-pĭt-ḥa	la-ḳĭnt-shi-átks	lák-nan
*3Cayuse  
+Cayuse	ná·	líplint	má·tnint	pípiŋ	tauwí·t	nowí·na	nowilíp	nomiwát	tanawiášint	miníti·t
**Californian
*3Wintuan
+Wintu	k’et	lel	panuλ	λ’aw	c’an	ser-panuλ	lolōqi	ser-λ’awi	k’etēm	tiqeles
Nomlaki	kettet	pallel	pannoƚ	ƛ’awit	c’ ansem	seppanuƚ	cummeƚ	seɣƛ’awi	c’ anƛ’aƚwiƚ	sema
Patwin	ě-tĕ́-ta	pám-pa-ta	po-nóhl-ta	e-mús-ta	ě-tě= sĕ́m-ta	sĕ́r=pohl-ta	sěr-po= té-ta	pan=e-mús-ta	pan=e-mú=té-ta	pám-pa=sěm-ta
*3Maiduan
NW Maidu	wikte	pene	sapu	tsoye	ma-tsani	sai-tsoko	matsan-pene	tsoye-tsoko	tsoye-ni-masoko	ma-tsoko
S Maidu	witte	pe·n	sapwij	ćyj	ma·wyky	tymbo·	topwi	pe·nc’ yjim	ćyjimbo·m	ma·ćamin
Mountain Maidu	suti	pene	sapu	tsöye	ma-wika	sai-tsoko	topwi	pen-tcöi	peliem	ma-tsoko
Nisenan	wyttee	peen	sap’yj	cyyj	maawyk	tymbo	top’yj	peencyyj	peli’o	maacam
Yokutsan 
Foothill N Yokuts	yet́ 	poŋoy	sọpʰin	hathpaŋiy	yit’ šiŋit	č́utipʰiy	nom č́in	muńoš	nọnip	ţ́iyew
+Noptinte Yokuts	yesths	ponoi	soppin	jotponoi	yitsinil	cholpi	nomchil	munós	sioponojot	thrieu
+Foothill S Yokuts	yit	puñi	còop	tapañi	yitsiñ	tsólipi	numtsin	munsa	wutcat	ţeu
Valley Yokuts	yet	ponoi	coopin	hotponoi	yitsinil	tc’olipî	nomtsil	munoc	soponhot	ţieu
*3Miwok-Costanoan
*4Costanoan
*5Karkin
+Karkin	nisţxan	oţxin	kapxan	kaţawaš	misuru	tanipos	kenetis	oţonakantumus	talan	tagţeiţis
*5Northern
Niles	himě’n	utĭ’n	kapä’n	kätwä’rj	mĭsúr	säkěn’	kenétis	osátis	telě’ktis	i’wis
+Santa Cruz	ĭm-hěn	uthin	kaphan	kat-a-wác	micur	saken	tupuitak	usatis	nu’-ku	iueš
+San José	himen	utsin	caphan	katwac	micur	saken				
+Soledad	himitsa	utshe	kap-kha	utjit	paruash	iminuksha	uduksha	taitemi	watso	matsoso
*5Southern
+Rumsen	ʔmxala	ʔuţ·i-s	kap·e-s	ʔu·ţitim	xalaʔis·	xali-šak·en	učumai-šakken	kapxamai-šakken	pak	tantsarkt
+Mutsun	hemec'a	uThin	kaphan	uuTit	parwes	nakci	Takci	tayitmin	pakki	tansahte
+Monterey	himitsa	utis	kapes	utcit	paruiš	iminukca	utukca	kapxamaišakken	pak	tantsa
*4Miwok
+Proto-Miwok	*ken·e	*oţi	*tel(·)o-	*ʔoj·is-·a-	*maṣ·o-k·a-	*tem·o-k·a-	*kene-k·a-k	*kaw·in-ţa-	*woʔe-	*naʔa·-ča-
*5Eastern
+Plains	ken·aty-	ʔo·jok·o-	tel·ok·o-	ʔojsek·o-	kas·ok·o-	teme·pu-	kenek·ak	kaw·inta-	woʔe-	ʔek·uke-
N Sierra	lut·i-	ʔoţi·ko-	tolo·kos-u-	ʔoj·is·a-	mas·ok·a-	tem·ok·a-	kenek·ak·y-	kaw·inţa-	woʔe-	naʔa·ca-
+C Sierra	keñe	otiko	ṯoloksu̱	oyisa	masoka	temoka	kenekagu̱	kawinta	woe	naatca
+S Sierra	keñe	otiko	ᴛolokot	oyisa	mahoka	ᴛemoka	titawa	kawinta	eliwa	naatca
*5Western
+Coast (Bodega)	kenne	osa	ṯelega	huya	kenneku	patcitak	selawi	ossuwa	kennekoṯ	kitci
+Coast (Marin)	kenne	ossa	ṯeleka	huya	kenekus	patcitak	semlawi	ossuwa	ûnutas	kitsis
Lake	kenne	otta	ṯeleka	otota	kedekko	patsadat	cemlawi	ottaia	kenenhelak	ukukulsi
**Zuñi
Zuñi	topinte	kwilli	hai	awite	opte	topalikya	kwillilikya	hailikya	tenalikya	astemthla
**Yukian
Yuki Proper	pąwe	ˀope	molme	ˀopmahąt	huyk’o	mek’ąs	č’ilkeˀ	mikasko	pawmpat	hučampąwipan	hučamopisul
Huchnom	p’úwe	ˀópˀe	mólme	kesópe	pu:p’uč	p’u:ta	ˀópinun	kinasánun	hélpiso p’u:tal	hélpiso humač
Coast Yuki	bowik	opik	molmik	hilkilópik	powbát	powtít	óḇedo	mólmetit	hilkilópetit	bo:bátedit
Wappo	báwe	hópi	hobóka	óla	gáda	baténawk	hopídenaw	hopíhan	bá:lak	maháyš
**Chitimacha
+Chitimacha	ʔungu	ʔupa	ka·yǯi	meša	husa	hatka	kiata	ke·ta	mišta	heyǯi
**Tunica
+Tunica	saxk	ī’lī	ē’nixku	mą’ku	sį’ku	ma’xsaxk	ta-i’xku	ti’xsixku	tū’xkusaxk	mī’tcusaxk
**Atakapan
+E Atakapa	hannik	happalst	lātt	tsēts	nitt	latst	paghû	tsikhuiau	tegghuiau	heissign
+W Atakapa	tanúk	tsiik	laat	himatól	niit	latsiik	páxe	himatól [2]	woš išól hon	woš pe
+Bidai	namah	nahonde	naheestah	nashirimah	nahot [2]	nashees [2]
	
**Natchez 
+Natchez	wī’dan	ā’widi	nē’di	ginawī’di	icpī’di	lā’hanaox	ā’n‘gua	ápgádū’bic	wi’dipgádū’bic	ō’gō
**Muskogean
*3Western
Choctaw	achaffah	tokloh	tochchiinah	oshtah	talhlhaapih	hannaalih	ontokloh	ontochchiinah	chakkaalih	pokkoolih
Chickasaw	chaffa	toklo	tochchí’ƚna	oshta	talhlhá’ƚpi	hanná’li	ontoklo	ontochƚchí’na	chakká’li	pokkó’li
*3Southern
+Apalachee		tōlo	tusa							
Alabama	cháffàaka	tòklo	tótchìina	óstàaka	táƚƚàapi	hánnàali	ontòklo	ontótchìina	chákkàali	pókkòoli
Koasati	caffá	tóklon	toccí:nan	ostá:kan	cahappá:kan	hanná:ƚlin	ontóklon	ontoccí:ƚnan	cakká:lin	pokkó:lin
*3Hichiti-Mikasuki
+Hitchiti	‘lámin	túklan	tutchínan	sitákin	tchákgipan	ípagin	kolapákin	tusnapákin	ustapákin	pokólin
Mikasuki	‘lámin	tóklan	tot’tchínan	tchitákin	tcha’hkípin	ipákin	kolapákin	tosnapákin	ostapákin	pokólin
*3Northern
Muskogee (Creek)	hámgin	hokólin	tut’tchínin	ō’stin	tcha’hgípin	ipákin	kolápakin	tchinapákin	ōstapákin	pálin
Seminole	hámgin	hokólin	tut’tchínin	óshtin	tcha’hkípin	ipákin	kolápakin	tchinapákin	ostapákin	pálin
+Mobile Trade Lg	čafa	tukulu	tučína	ušta	taƚápɪ	haale	ontoklo	ontučina	čakale	pokoli
**Huave
+Proto-Huave	*i(h)-	*(a)-ro-ho-	*pokɪ	*koke	*na-Hi-	*ye-Hi-	*peka-	*ke-Hi-(wᴀ)	*kahpa-(wᴀ)
San Mateo del Mar	noik	ihkiaw	areh	pikiw	akokiaw	anaíw	ayaíw	ohpeakɨw	ohkiyeh	gahpowɨw
San Francisco del Mar	anek	ajkiaw	aruj	apokiuf	akokiaf	anajoyuf	ajayuf	anoyuf	apekaf	akapaf
Santa María del Mar	anaik	ijkiew	aruj	apukiw	akokiew	anayiw	ajayiw	a(j)pyaküw	ajkiyuj	gajpawüw
San Dionisio del Mar	anuok	ejkew	arüj	apükiw	akokew	anayiw	ayeyiw	ojpeküw	ojkiyej	gajpowüw
**Mixe-Zoquean
+Epi-Olmec		metz								mak
*3Mixean
Sayula	tu’k	mečk	tú:gup	máktašp	mógošp	túhtup	guš-túhtup	tugu-túhtup	taš-túhtup	makp
Oluta	tu’k	mesko	tuvɨ’k	maktasko	mokoško	tuhtuhko	huštukuhtuhko	tukuƚtuhko	ta:stuƚtuhko	maku
Totontepec	to’k	mɛhck	to:hk	makta:šk	mugɔ:šk	tohtɨk	vuštohtɨk	todohtɨk	taštohtɨk	mahk
Tlahuitoltepec	tu’uk	mahck	tʌkʌ:k	maktɔšk	makošk	tutuhk	wʌštuhk	tuktuhk	tɔštuhk	mɔhk
*3Zoquean 
Texixtepec	tum	huisna	tuguná	bacsná	bosná	tujna	hues-tujná	tug-tujná	bacs-tujuná	bacná
Sierra Popoluca	tú:m	wʌs	tuku	maktas	mos	tuhtu				
Francisco León	tumi	meckuy	tu’kay	maksykuy	mosay	tuhtay	ku’yay	takutuhtay	makstuhtay	mahkay
Rayón	tumi	meca	tuka’	makšku’	mosa’	tuhta’	ku’ya’	tukuduhta’	masštuhta’	mahka’
Copainalá	tumɨ	meca	tuka’y	makšku’y	mohsa’y	tuhta’y	ku’ya’y	tukutuhta’y	makstuhta’y	mahka’y
**Totonacan
Totonac	túm	t’uy	t’utu’	t’at’i	kícis	čašán	tuhún	cayán	nahaca	kaw
Tepehua	tam	t’uy	t’utu	t’a:t’i:	ki:s	ča:šan	tuhun	cahin	naha:c	ka:w
**Mayan
+Proto-Mayan	*xu:n	*ka?-	*ʔo:š-	*ka:ŋ-	*hoʔ-	*wahq-	*huq-	*waqšaq-	*b’eleŋ-	*laxuŋ
*3Huastecan
Huastec	hu·n	ča·b	ʔo:š	če·ʔ	bo·ʔ	ʔakak	bu·k	wašik	bele·hu	la·hu
+Chicomuceltec	jun	cha te eú	ox te eú	che te eu	vo te eú	kak te eu	kk te eu	vuaxak te eu	vuele te eu	lau te eu
*3Yucatecan
Yucatec	hun	ka	oš	kam	ho	wak	ušuk	wašak	bolom	la-hun
+classical	hun	ca	ox	can	ho	uac	uuc	uaxac	bolon	lahun
Lacandon	hun-	ka’-	oš-	ləh-t-a-nup’	hun-bu-k’ə’	taham-u-na’-k’ə’	pai ti juyóla cup	čúmuc a cup	ca bujíl a cup	ka’-bu-k’ə’
Itza	jump’el	cap’el	ošp’el	camp’el	hop’el	wacp’el	ucp’el	wašacp’el	bolonp’el	lajun
Mopan	junq’el	cabel	ošbel	cambel	hobel	wuqbel	wuqubel			
*3Cholan-Tzeltalan
Chol	hun-	čaʔ-	uš-	čɨn-	hoʔ-	wɨk-	wuk-	wašɨk-	bolon	luhun
Chontal	ʔum p’e	ča p’e	ʔuš p’e	čäm p’e	ʔun k’a	ʔun k’a tom p’e	ʔun k’a ta ča p’e	ʔun k’a ʔuš p’e	÷un k’a čäm p’e	ča k’a
Chorti	inté	čaté	ušté	čanté	joté	wac’té	uc’té	wašic’té	boronté	launté
Tzeltal	xun	čeʔ	ošeʔ	čaneʔ	hoʔeʔ	wakeʔ	hukeʔ	wašakeʔ	b’alune	lahuneʔ
Tzotzil	jun	chib	'oxib	chanib	vo'ob	vakib	vukub	vaxakib	baluneb	lajuneb
*3Q’anjob’alan-Chujean
Tojolabal	huneʔ	čabeʔ	ošeʔ	čaneʔ	hoʔeʔ	wakeʔ	hukeʔ	wašakeʔ	b’aluneʔ	lahuneʔ
Chuj	xun	čaʔab’	ošeb’	čaŋeb’	oyeb’	wakeb’	hukeb’	wašakeb’	b’aluŋeb’	lahuŋeb’
Motozintlec (Mocho)	xu:ne:ʔ	ka:be:ʔ	o:še:ʔ	ka:ŋe:ʔ	xoʔe:ʔ	wahaqe:ʔ	huqe:ʔ	waqšaqe:ʔ	baluŋe:ʔ	laxuŋe:ʔ
Kanjobal	jun	cab	oṧéb	canéb	oyéb	waqéb	uqéb	wáṧaqeb	balonéb	lajonéb
Acatec	hun	caab								
Jacaltec	huneʔ	kab’	oṧeb’	kaŋeb’	howeb’	waxeb’	huxeb’	wahṧaxeb’	b’aluŋeb’	lahuŋeb’
*3Eastern
*4Mamean
Teco	xu·n	ka·b’eʔ	ʔo·ṣ	ka·x	xoʔeʔ	wuqaq	wu·q	waqṣaq	b’elxux	laxux
Mam	juun	kab’	oox	jwe’	qaq	wnuq	wajxaq	b’elaq	belejuj	laaj
Aguacatec	jun	cob	oṧ	cyaj	’o’	wuqáq	wuq	waṧáq	béluj	lajúj
Ixil	in-wa’l	ka:-wa’l	oṧ-wa’l	kah-wa’l	o:-wa’l	wahqil	huq-wa’l	wahṧaqil	bel-wal	lawal
*4K’ichean
Uspantec	jun	cib	ošib	cejeb	joob	cwaqaqib	wuqub	wajšaqib	belejeb	lajuj
Achi	jun	queb’	oxib’	cajib’	jo’ob’			waxakib’	b’elejeb’	
Kekchi	xun	ka’ib	ošib	kāib	ōb	kuaqib	küuqub	kuaqšaqib	belēb	laxēb
*5Core K’ichean
!Quiché	hun	cab	ox	cah	oo	vacac	vucub	vahxac	beleh	lahuh
Cakchiquel	jún	kaí’	oxí’	kají’	woó’	waqí’	wuqú’	waqxaqí’	belejé’	lajúj
Tzutujil	juun	kaʔiʔ	oxiʔ	kajiʔ	joʔooʔ	waaqiiʔ	wuquuʔ	wajxaqiiʔ	b’elejeeʔ	lajuuʔ
Sacapultec	xu:n	kyiʔ-ab’	iš-eb’	kyix-ab’	xoʔ-o:b’	waxaq-i:b’	wuq-u:b’	waxšaq-e:b’	b’elex-e:b’	laxu:x
Sipacapa	juun	cy’eeb								
*5Poqom
Pocomam	jinaaj	ci’i’m	iši’im	ciji’m	ho’o’m	waaqi’m	wuqu’m	waaqšaaqi’m	’waa’je’m	laaje’m
Pocomchi	xenax	k-i:b’	š-i:b’	kix-eb’	ho’-o:b’	waq-i:b’	wuq-u:b’	wahšaq-i:b’	b’elex-e:b’	lax-e:b’

*Uto-Aztecan
+Proto-Uto-Aztecan	*sɨmayV	*woha	*pahay	*na-wo						
**Northern
*3Numic
Northern Paiute	sɨmɨ	waha	pahi	wacɨ	manigi	naapahi	natakwasɨ	namiwacɨ	sɨmɨ kadupɨ	sɨmɨ manoi
Mono	šimu	waha-t	pahi	wacikwi-t	maniki	navahi	daciwi	wošiwi	gwanigi-t	šiwano-t
Shoshone (Tümpisa, Panamint)	sümü-	waha-	pahi-	wattsüwi-	manüki-	naapai-	taattsüwi-	woosüwi-	wanikki-	süümoo-
…Ft. Hall	seme’	wahatehwe	bahaitee’	watsewite	manegite	naafaite	daatsewite	nawiwatsewite	seemonowemihyande	seemote
…Gosiute	sɨmmɨ	wahat-tɨwɨh	pahait-tɨn	wattθɨƚwih-tɨn 	manaikih-tɨn	na:hpaih-tɨn	ta:ttθuih-tɨn	wo:sɨƚwihtɨn	sɨ:wɨmƚmihan- tɨn	sɨ:mah-tɨn
Comanƚche	sɨmɨ	waha=	pahi-tɨ=	hayatokwe-tɨ=	moʔo-pe-ka=tɨ=	napai-tɨ=	tatsɨƚkwih-tɨ=	namewatsɨ-kwih-tɨ=	wɨmƚVhina=-tɨ=	sɨmɨ-matɨ=
Koso	cewite	wahate	pahit	watsuwude	manögidu	naavai	datsuwidu	wòcuwidu	wanökit	ciiwano
S Paiute	shuu-y	waa-y	pai-y	wa-chui-y	ma-nuxi-y	na-vai-y	navai-kya-va	waa-wachui-y	shua-roxo-mai-y	toxo-mai-y
Ute	šuis	waiini	paiini	wačiwieni	manigin	navaiini	navaikavani	vavačuvini	soaghumsueni	toghumesueni
Chemehuevi	'suu	wa'ha	pa'hi	wa'cɨw	ma'nɨg	na'va	mu'kwis	'naanci	ju'wip	ma'sɨw
Kawaiisu	suu-yu	waha-yu	pehe-yu	wa-cuu-yu	ma-nɨgi-yu	na-vaha-yu	noʔmɨzi	nana-wacuu-yu	suukumɨ-su	mɨmɨ-suu-yu
*3Tübatulabal
Tübatulabal	čiič	woo	paai	naanaau	maahaijiŋa	napaai	nomnjin	naabunjiŋa	laagiih	amhaijiŋa
*3Takic
Serrano	haukup	wör	pahi	wača	mahaʳč	pavahai	wač’-kuvik	wa’-wuč	ma’kuvik	war-maharč
+Kitanemuk	haukup	wo	bahi	waca	mahač	pabahi	gwackawik	wa’waca	makawik	we’mahaj
Cahuilla	súpĭe	wíh	páh	wíčiw	namakwánaŋ	kʷansúpʎe	kʷanwíh	kʷanpáh	kʷanwíčiw	namečúmi
Cupeño	su̱lit	wi̱h	pa̱h	wi̱chiw	nemakwa̱nagax	[5] su̱plewet	[5] pa̱’axwi	[5] [3]	[5] wi̱chiw	ne̱ma tu̱lwene-t
Luiseño	supúl	we·x	pa·hi	wasáʔ	mahár	yuʔpun [1]	(yuʔpun [2])	yuʔpun [3]	(yuʔpun [4])	noma tapaxot wewun
Gabrielino	puku	wehe	pahi	wača	mahar	pabahi	pukubaivi	wehebaiva	baiš	weheš-mahar
+Giamina	tcupu	hewe	pohoim	wadja	madjindji	paabahai				
*3Hopi
Hopi	suukya	løøyøm	pahyom	naaløyøm	tsivot	naavay	tsange’	nanal	pept	pakwt
**Southern
*3Pimic
Pima	hemako	go:K	vaik	gi'ik	hethasp	chudthp	vevam	gigik	hemuchkam	vesthmam
Papago	hemako	go:k	waik	gi’ik	hetasp	cu:dp	wewa’ak	gigi’ik	humuk	westma:m
Pima Bajo	maco	goc	vaico	guico	utaspo	tutpo	bubacama	guiguico	tumbustamama	bustamama
+Tepecano	hö'maD	go:k	va:'ik	ma'kov	štumá:M	šivhö'maD	šivgo:'k	šiva:'ik	šivma'kov	ma'mvöc
Northern Tepehuan	ɨmóko	goóka	vaíka	maakóva	taáma	naadámi	kuvárahami	maamákova	tuvuštʸáma	baivuštʸáma
SE Tepehuan	ma’n	goc	vaic	mácov	jixchamam	[Spanish...]				mambɨx
*3Tarakahitic
Tarahumara	biʀé	okwá	beikyá	nayó	maʀí	usáni	kicháo	osá naó	kimakói	makói
Guarijío	piré	woká	paiká	naó	marikí					
+Tubar	hemé	nyó-r	vayí-t	narikí-r	mamuní-r					
Yaqui 	sénu	wói	báhi	náiki	mámni	búsani	wóbusani	wóhnaiki	bátani	wohmámni
+Cahita	seé-nu	woó-yi	báji	naí-ki	má-m-n-i	búsa-n-i	wo-i-búsa-n-i	wo-j-naí-ki	báta-n-i	wo-j-má-m-n-i
+Opata	se	gode	vaide	nàgo	marìzi	bussani	senibussani	gonago	kimakoi	makoi
+Eudeve	sei	godúm	veidúm	návoi	márqui	visani	seniovusáni	gos návoi	vesmácoi	mácoi
*3Corachol-Aztecan
*4Nahuan
!Nahuatl	cē 	ōme	ēyi	nāhui	mācuilli	chicuacē	chicōme	chicuēyi	chiucnāhui	mahtlactli
…Tetelcingo	sie	ume	yeyɪ	nɔwɪ	mɔkʷilɪ	čɪkwasie	čɪkume	čɪkʷieyɪ	čɪknɔwɪ	mahtlalktlɪ
…North Puebla	seya	ome	yiyi	nawe	makʷili	čikʷasin	čikome	čikʷeyi	čiknawe	ma’tlaktli
…Michoacán	se	ome	ye	nawi	makʷili	čikʷase	čikome	čikʷe	čiknawi	mahlakli
…Huasteca	se	ome	eyi	nawi	makʷili	čikwaseh	čikome	čikweyi	čiknawi	mahtlaktli
…Sierra	se:	ome	e:yi	nawi	ma:kʷil	čikʷase:	čikome	čikʷe:yi	čiknawi	mahtakti
Pipil	se:	u:me	ye:y	na:wi	ma:kwil	chikwasin	[Span.]	[Span.]	[Span.]	mahtakti
+Pochutla	ce	ome'm	eyo'm	nayo'm	machui'l	chucoce'				matu
*4Cora-Huichol
Cora	saí̶tɨ	wá’apʷa	wáika	mʷákʷa	anší- vi	aráhsevi	aráawá’apwa	aráawaiika	arámwakʷa	tamʷáamwata’a
Huichol	zebí	huta	haika	nauka	auzubi	ata zebí	ata huta	ata haika	ata nauka	taamámata

*Oto-Manguean
**Eastern
*3Amuzgo-Mixtecan
Amuzgo	kwi	we	nde	nekie	’aum	nñam	ntkie’	nnę	nhę	ki
*3Mixtecan 
Mixtec	ĩĩ	úwí	úní	kúmí	ṹ’ṹ 	íñú	účá	úná	ĩ´ĩ´ 	účí
Cuicatec	a2ma2	u4vi4	i4nu4	cun4	gu3’un3	gan4	nda4cha4	ni3ni2	nun32	ndi3chi2
Trique	’ngo53	wui53	wa’5nɨ3	gą’5ą3	ų’5ų3	watą’3	čih4	tį̵h4	’į̵4	či’4
*3Popolocan 
Mazatec	ngu	ho	hyą	ñųhų	’ñų	hyų	yatu	hyį	ñąhą	tə
…Chiquihuitlan	ngu	jo	jyan	ñuju	hñú	jyun	yatu	jyin	ñaja	të
Ixcatec	hngu2	yu1hu2	nį1hę2	ñų1hų1	š’ǫ1	šhǫ3	ya2tu2	hni1	nį2hę2	u2te3
Chocho	ngu2	žu12	nie12	niu21	žų2ų1	šų2	ža3du3	šį1	na3	te3
Popoloc	hnku3	yu31	ni13	nų31	no3ʔǫ1	hǫ3	ya4tu4	hni1	na4	te4
*3Zapotecan 
Zapotec	to	c̱hopə	šoṉə	tap	gueyə’	x̱op	gažə	x̱on’	ga	ši
…Córdova 16C	tobi	topa	chona	tapa	caayo	xopa	caache	xoono	caa	chij
…Istmo	tobi	chupa	chonna	tapa	gaayu’	xhoopa’	gadxe	xhono	ga’	chii
…Mitla	tehb	tyo’p	čôn	tahp	gaî	šo’p	gáhdz	šúhn	gâ	cû
…Chatino	tsaca	tucua	sna̱	jacua	ca’yu	scua	cati	snu̱’	caa	tii
**Western
*3Oto-Pamean
+Proto-Oto-Pamean	*nʔa	*nioh	*nhi. o-ʔ	*ki-nioh	*koi HC-tʔai	*nʔa-h-to	*nio-to			*nʔai-tʔai
Otomi	n’da	yoho	hyu	goho	kɨt’a	’dato	yoto	hyąto	gɨto	’dæt’a
Mazahua	'dáha	'yéhe	hñì̧̧ʔį	'zíyo	'tsʔíča	'ʔñántɑ	'yénčo			'dyǽ ča
…Nágera 1637	daha	yehe	eñhij	zioho	zicha	nantto	yencho	ñincho	zincho	decha
Matlatzinca	indawi	hinowi	hišu	inkhunuwi	inkhuda	indathowi	nętowi	inenkhunowi	inmar9atândaha	indar9a
Ocuilteco	mbla	mno	phyu	gunhno	kwit’a	mblandoho	mnyehndoho	mnyehnguhno	mbla-tylaht’a	mblaht’a
Pame S	ʔna	tíi	hní̧ųuʔ	pyę	šuthųnt	tikyent	tiktí	tignyíu	naųhwę	sthú
…C	nda	nui	ranhũʔ	kiñui	kik’ai	tilija	tiliñũhũñ	nda ntsawʔ	[8] [1]	seskaʔai
…N	santa	nuji	rnuʔ	giriuĭ	gitš’aĭ	teria	teriuhiŋ	tenhiuŋ	kara [8] [1]	kara [8][2]
Chichimeca	nánt’à	tàn’én	tínhùn	tìpán	sàngwárò	tákùn	tsàkü´ s	tsándzèv	nánt’à pámè̹f	rátsorò
*3Chinantec
+Proto-Chinantec	*ką·ʟ	*tú̹	*ʔnɨʟ	*kiúʟ	*ʔŋiáʟ	*hŋiú·ʟ	*giá·ʜʟ	*hŋiáʜʟ	*ŋiúʜʟ	*giá`ʜʟ
Ojitlán	kǫ2	tǫ4	ʔni2	kį3	ʔña3	hñi3	kye4	hña4	ñi4	kya4
Usila	kǫ3	tęų34	ʔneg3	kį4	ʔña4	hñei4	kie34	hña34	ñi34	kia34
Tlacoatzintepec	kęw3	w2		kí̧3	ŋyá3	hŋí3	kyú2	hŋyá2	ŋí2	kyá2
Chiltepec	kǫ	tų	ʔneg	kyų	ʔnya	hnyi	kyo	hnya	nyu	kya23
Sochiapan	kó̹2	tų3	ʔni	kyų23	ʔnya23	hnyei23	kyo23	hnya3	nyu23	kya23
Tepetotutla	kąų2	tí̹2	ʔni	kȩ́2	ʔniá2	hŋéi2	gio3	hŋia3	ŋi3	gia3
Palantla	kə̹w2	tǫ3	ʔniw32	kyú̧2	ʔŋyí2	hŋyéw2	gyo3	hŋyi3	ŋyu3	gyi3
Valle Nacional	kąǫ	tǫ	ʔni	kyų	ʔŋye	hŋyu	gye	hŋyi3	ŋyu	gya
Ozumacín	kǫ	na tų	ʔni	kyę	ʔña	hñi	gye	hña	ñu	gya
Lalana	kǫ·3	tųh23	ʔni3	kyö̧h3	ʔñeh3	hñö·h3	gyä·h23	hñeh23	ñöh23	gyäh23
Petlapa (Tepinapa)		tö̹					gye			gye
Lealao	ką:3	tų4	nɨ3	kʸų3	ña3	hñú:3	gyá:4	hñá4	ñú4	gyá4
Quiotepec	kǫh23	tų2	’nï3	tyü̹´ 2	’ñá̹ 2	hñǘ̹h2	dyiá32	hñá2	ñǘ̹2	dyá2
Comaltepec	cǫ·2	tų2		kiö̹ 12	ʔŋia12	hŋiú·2	gié2	hŋia3	ŋiö́1	gí1
*3Manguean
+Chiapanec	tique	hao	haui	aha-mihi	ao-mihi	amba-mihi	hendi-mihi	mahu-mihi	heli-mihi	henda
+Mangue	tique	ha-	hamij	haha	jagus		jindis-			jendo-
*3Tlapanec-Subtiaba
Tlapanec	ti2 mba1	rya2 hma3	rya2 cu1	rya2 ko3	wi2 cu3	ma2 hũ2	hu2 wã2	mi2 gi2 yũ2	mi2 hna’gu3 wá3	gu3 wá3
+Subtiaba	imba	apu	asu	acu	huisu	mahu	niquinu	nuha	melnu	guha

*[Macro-Chibchan]
**Tarascan
Tarascan (Purépecha)	má	ci-ma-ni	tani-mu	tʰa-mu	yu-mu	kʰʷi-mu	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	te-mpe-ni
**Cuitlatec
+Cuitlatec	tɨ’ɨ	káƚɨ	kalíƚɨ	páƚa	puwáƚɨ	dašíƚa	wɨšíƚɨ	puhtálíƚa	nɨƚɨ	šɨƚɨ
**Xincan
+Sinacantan	ica	ti	uala	jiria	puj	tacal	pujuá	tapoc	uxtú	pakil
+Chiquimulilla	k’alh	piy’	walh	hirya	pühü	tak’alh	p’ulhwa	(ünya)?	(ünya)?	pak’ilh
+(N Barrio)	ical	pi-ar	hual-ar	iri-ar	püj	tacá	puljna	jüörte		pakin?
+Yupiltepeque	ical	piar	hualar	iriar	püj	tacá	puljar	apuj		pakil
…Jutiapa	ʔikal	piaʔr	warar	ʔiriʔar	puhar	takalar	pulwar	hiɬ-ar		pakilar
Guazacapán	ik’alh	piy’	walh	hirya	pühü	tak’alh
Jumaytepeque	k’alh	pi’	wahla	irya	püh ’ar	tak’al ’ar
**Lencan
+Lenca	eta	pé	lágua	eslea	say	guilli	guisca	tefca	calapa	isis
Chilanga	pīs	pæ̑	lā́ŭa	sā	ts’ā́i	ŭī
**Misumalpan
Miskito	kumi	wol	yumpa	wol-wol	matasip	[5] bara [1]	[5] bara [2]	[5] bara [3]	[5] bara [4]	mata wol sip
Sumo (Ulwa)	aslah	bû	bâs	arungka	singka	ting as kau as	ting as kau bû	ting as kau bâs	ting as kau arungka	salap
Mayangna	as	bu	bâs	arungka	singka	tiaskau as	… bu	… bâs	… arungka	salap
Cacaopera	timísa	búr̃u	wasbá	botár̃o						
+Matagalpa	bas	buyo	guatba	bota’jio						
*3Chibchan
+Katio	abbá	ómay	ompayá							
+Tairona	ishiuá	mauzya	maizya							
Bocotá (Buglere)		bóke	maí	bagá	tigá	deréke	gúke	gwógwa		
*4Chibchan A
Teribe	kra-rá	púg-da	myá-re	pkégn-de	shkégn-de	tér-de	kógŭ-de	kwógŭ-de	shkówŭ-de	dwówŭ-de
Cabecar	ecra	bur	mañór	quéire	s’quinre	qui-écra	qui-bur	qui-mañor	qui-quéire	dobob
Bribri	et	bur	m’not	queil	s’cäng	terl	cugl	pagle	sunito	d’bob
Borunca	e et sé	bujuk	man	baj kán	xix kán	te xén	kuj tán	(oj tán)		bu mano
Guaymi (Ngäbere)	ti	bu	mo	buko	rigiè	ti	kugu	kuo	honkon	hoto
*4Chibchan B 
Paya (Pech)	as	poc	mai	caa	aúnqui	séra	tavuá	óva	tax	úca
Rama	sáiming	púksak	pángsak	kúnkunbi	kwíkwistar	kwíkwistar su sáiming	kwíkwistar su púksak	kwíkwistar su pángsak	kwíkwistar su kúnkunbi	kwik púksak atkulin
Guatuso (Maléku Jaíka)	dōka	ppángi	pōse	pokai	otini					paunka
+Chánguena	umai									
*5Eastern
+Chibcha	ata	botsa	mica	muyca	hycsa	ta	cuhubcua	sutsa	aca	hubchihica
Cuna	Kwena	po	pa	pakke	attale	nerkwd	kukle	paapakka	pakkepakka	ampeki
*6N Columbian
Chimila	ti-tásu	ti-múxụna	ti-máxạna	mbrí nyé	ti-ta	ráta mbrí nyé	rata nyé	komá-na	ráta nyé	če
Cagaba (Cogui)	éiza	máujua	máigua	make-uña	hačí-uña	taij-uña	kúgua	ábi-kua		
Ica	inʔgwi	móuga	náikənɨ	maʔkéⁱwa	aséwa	chíngua	shkába	abéba	kóga	uúga
+Guamaca	ishkua	móa	máigua	makégua	achígua	tainnúa	kúgua	ámbigua	ihkágua	úgua
Malayo	ingwi	mowa	majgwa	makegwa	ihtigwa					ugwa
+Atanque	ijkua	moga	ména	makéua	achíua	jín-ua	kúga	ambigua	ihkágua	
*6S Columbian
Motilon	itóp	issámi	biténtkou	intó akóu	kobá					[2] [5]
Central Tunebo	xesté	bukay	bay	bakaí	ezei	teraí	kukué	abé	estare	okafe
Tunebo de Margua	istan	bukoï	maï	makaï	esi	teraï	kuki	avi	avi-istan	avi-bukoï
Tunebo de Manare	ikti	bukai	bai	bagkai	etsi	terai	kukuni	abi	ettari	uteasi
+Sinsiga	iktí	bukkai	bai	bakkai	edzí	terai	kukuí	aví	stari	ukkasi
Duit	atia		meia							

*[Paezan]
**Chimuan
+Chimú	onäk	aput	sopät	nopät	es’mäts	tsaitsa	ñite	langäss	tap	na-pong
+Puruha		pax								
**Macro-Huarpean 
*3Huarpe
+Allentiac	lcaa	yemen	ltan	tut	horoc	zhillca	yemenqlu	ltunqleu	tutqleu	tucum
+Millcayac	lchaca	yemen	pultun	gultut	oroc	zhillca	yemen zac	pura	lchaca cay mutucum	mutucum
*3Mura
+Mura	p̌uhehi	mu̥kṍia	mu̥sapu̥ri	[Ptg.]						
Pirahã	hói	hoí								
+Bohura	huyi:	mukui								
*3Matanawi 
+Matanawi	yī́pã	watoronaã	sauraĩté							
**Jirajaran
+Ayoman	bógha	auyí	mongañá							
**Chocoan
Embera	aba	ũmẽ	ũpea	kʰĩmãrẽ	huesʰoma	(Sp.)				
Epena Pedee	ába	omé	õpée	kʰimári	hoisomá	(Sp.)				huá hó [2]
Catio	ába	umé	ũbéa	kʰimárẽ	wesomá					
Chami	ába	úme	õbéa	kʰimárẽ	húa homa					húa ṍme
Saija	ába	omé	õpée	kʰimárĩ	hoisomáa					
Tado	áɓa	omé	õbéa	kʰimárĩ	hoesomá					
Waunana (Woun Meu)	hãb	numí	t’ãrũp	jayap	jaũb	seis	siete	(Sp.)		
Basurudo	abá	omé	õpéa							
**Macro-Paezan
*3Cunza
+Kunza	sema	poya	p’alama	chalpa	mutsma	michala	c’hoya	chólama	técara	súchi
*3Kapixaná
Capishana	wiwi pátàiṛä	mau kãeṛá	mau piakaúkä							
*3Betoi
+Betoi	edoxoxoi	edoi	ibutu							
*3Paes-Barbacoan
*4Paezan
+Andaqui	guhigo	nanszihisze	[2] haniguhé		saguan cuachoagua					
Paez	teetš	eʔz	tekh	pahz	tahts					kseba
Coconuco	kana	pasam								
+Totoro	ia	kanen-do-vasham	pa-buin-sham	pi-puin-sham	tchaj-pun-sham	kanen-guaya				diez-bunsham
Guambiano	kan	pa	pɨn	pip	tɕaatɕi					pints
*4Barbacoan
Cuaiquer	maza	pas	kut¯a	ampata						
Cayapa	main	pallu	pema	sucu	manda	mandishmallu	mandishpallu	mandishpema	mandishtaapallu	paitya
Colorado	man	palú	pemancá	junpalu	mante	so’tá	siéteca	óchuca	nueca	chuncá
*3Itonama
Itonama	uc’a’ne	achupa	otere	cuhuatru						
*3Warao 
Warao	isaka	mana-mo	dihana-mo	oro-baka-ya	moho basi	moho matana isaka	moho matana manamo	moho matana rihanamo	moho matana orobakaya	moho reko

*Yanomaman 
Ninam	kamitχ́ amhét	tasi’m	tasimaimhét							
Sanuma	čaamí	polakabí	hīrīpólag’a	sal’ái						
Yanomami	mahon	porokabo	prukatabo							
Yanomamö	mahu	horohobi	bruka							

#south
*[Andean]
**Culle-Cholonan
+Cholona	an-zel	ip-zel	is-zel	miñip-zel	kiok-zel	ipzok-zel	kilix-zel	pak-zel	okoñ-zel	al’ek-zel
+Hibito	etsí	útsi								
**Tucanoan
*3Western
Coreguaje	’theʔe-	’theʔe-khaʔdɣapa-	’dɣothe	’ũkua-khaʔdɣapa-	’theʔe-hĩ- thɨ-repa-					’hɨña ’hain̥ɨƚkʰo-repa-
Siona	teʔé	sąmú̹	sąmú̹té	gahéséʔéga	[1] ʔįtí̹	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	siʔá sadáyą
Pioche	tay’ǒ	kayayě	tō̱asonjě	kázia	eɣátopo	yehetawěnta	[5] hǒne mogalja	hōpoáljo	adijo hǒne mogalja	ádijǒ
Secoya	te’e	caya	toasoŋe	cajese	te’e jëtë	seis	siete	otso	nueve	si’a jë̱ŋa
Orejón	te jã	tepe jã	baba jã	mɨoƚyodea jã	te jɨtɨdea jã					(tepe jɨtɨ-dea jã)
*3Central
Cubeo	cũinádo	pʉcad̵oa	yóbecuriyoa	yóvaicuvaiyoa	cũinápʉ rʉpede	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	pʉcapʉrʉapede
*3Eastern
Macuna	cojojaʉ	jʉa	idía	babari	cojómocōro	[5]jedí gajámo cojáñeáro	[5]jedí gajámo jʉañearo	[5]jedí gajámo idéañaro	[5]jedí gajámo babariñearo	jʉamocōro
Desano	yuhu	pe	ɨʔre	wapiki	[1] bõhõtõ-ki-bãhã	[5] gahi bõhõtõ [1]-ru bãhã	[5] gahi bõhõtõ [2]-ru bãhã	[5] gahi bõhõtõ [3]-ru bãhã	[5] gahi bõhõtõ [4]-ri-ru bãhã	pe-pi-ri bõhõtõ-ki bãhã
Siriano	su-	pe-	ɨʔre-	wa’píkí- -	sú-bõhõ-bã-					’pé-bõhõ-bã-
Tuyuca	si’ká-	pɨa-	iti’á-	ba’pári	si’ká-bõhẽjẽ-					pɨ’aa-’bõhẽjẽ-
N Barasano	hix̯kága	pe̥ága	ix̯tíaga	baxṕáliga	hix̯kámuxkono	axṕémuhix̯ka ṕeniṕero	axṕémuṕe̥ā ṕeniṕero	axṕémuix̯tiā́ṕeniṕero	axṕémubaxṕáliṕeniṕero	peā́muxkono
S Barasano	sĩg-u– 	hu– a-rã	idia-rã	babarirãk-u– 	kohobõkãrãk-u– 					hu– a ãbõ kõ-ró
Carapana	’hĩ´ kã́	’pɨga	’ítía	bapa-ri kã́dã́kã	’hĩ´ kã wã’bṍ-kã́rõ					’pɨga wãbṍ-kã-rõ
Tatuyo	’hĩ-kã	’pɨga	’ítía	bapa-ri kã́dã́kã	hĩkã wã’ bṍ ’kṍo					’pɨga wã’ bṍ ’kṍo
Tucano	dĩʔkã́	pɨá	iʔtiá-	baʔpáriti-	dĩʔkã́bõkɨ-					pɨábõkɨ-
Yuruti	ĩ’kã́-	pɨ’á-	’ĩtia-	ba’púbisari	i’kã́-wã-bõ-pɨkijẽ					pɨ’á-wãbõ-pɨkĩ- 
Guanano	cĩ- 	pɨ’a	ti’a-	pi’titia-	kĩ- wã’bõ-bã’kã piʔ’yia					pɨ’a wã’bõ-bã’kã piʔ’tia
Piratapuyo	ĩʔ’kã-	pɨ’a-	iʔ’tia-	pi’titia-	ĩʔ’kã õ’bõpe					pɨ’a õ’bõpe
Tanimuca	ĩ-rã-	’ĩpa-	’bãẽka-raka-	bo’ta-raka-	ĩrã-pi’ta-raka-					’ĩpa-pi’ta-raka-
+Tama	teyo	cáyapa	choteyo	cáyapa-ria	ciajenté	yaquejenté	uncuáneco	yecquinico	teáme	jargueseme
**Macro-Puinavéan
*3Puinavean
Cacua	bik	tSẽde	bik pejkãd-dĩ	tSẽ-da bĩk	bik-hĩʔ-bo tejʔja					tSẽdat paʔ tejʔja
Puinave	tĩ̵m	kaw	pəj	lawmõk	dap tɨm	tamda-baruba	pauru-baraba	akaunu-baraba		dauraba
Waviare (Nukak)	miik3	čɛne1			teiʔ3 paʔ1					[2] teiʔ1
*3Katukinan
+Catawishi	wakata	sahe	tiumpa							
+Catuquina	heghykty	upaûa	tupaua	noyhan						
Canamari	ekek	ubawa	ekek atehu							
+Bendiapa	kik	ubawa	kik atehu							
+Parawa	ikek	bawa	ikek ɛtɛhu							
*3Kaliánan
*4Ahuaqué
Arutani	kiuaná	kiuanyè̱̃’kẹ	uatītimitili’akẹ							
*4Kaliana
Sape	koki	ikiria	komoña							
*4Maku 
Dâw	m’ẽ’	tɨím	mutwaáp		kwatu			
Nadëb	šæt	pɔwɔp	tamawɔ́b
Hup downriver	ʔayǔp	koʔǎp	mɔ́twaʔǎp	(hi)bab’ní	ʔædapṹh
Hup upriver	ʔæ̌p	kaʔǎp	bab’ pã̌	bab’ ní	ʔæp d’apṹh
Yuhup	cã́h	b’ə̌ʔ	mɔdɨ́g-w’ǎp	bab-ní-w’ǎp	cãh-pṍh-w’ǎp					b’ə̌ʔ-pṍh-w’ǎp
**Nambiquaran
S Nambiƚkuara	ka3na3ki1	ha1li1	[2] [1]	[2] [2]						
N Nambiƚkuara	naĭúkənadaiş̌	baã́ş̌ore	uáĭnş̌ore	uáĭdnáĭş̌ore	nikŭáĭnş̌ore	ŭáĭdna-áiş̌ore				
Sabanes	améro	baléne	balaámero							
**Ticuna-Yuri
*3Ticuna
Ticuna	huia	tarai-haipeu	tamai-haipeu	agai-makai	huia-mai-hai-poi	nahai-mai-hai-pai	nahai-mai-huai-hai-poi	nahi-mai-huai-tarai	nahi-mai-huai-mai-quai	go-mai-huai-hai-poi
Yuri 
Yuri	comäa	peiä	gojogóba	tărăaóba	ticomenáueba	oragoanahó	göjagabo oragaánaco	göjagobatäh	tarao-anobá	paiana-obá
**Quechuan
+Proto-Quechua	*suk	*ishkay	*kimsa	*çusku, *tawa	*pichqa	*suqta	*qançis	*pusaq	*isqun	*çunka
…Gonçalez Holguin	huc	yscay	quimça	tahua	pichca				yzccun	chunca
!C Quechua (Ancash)	huk	ishkay	kima	chusku	pitsqa	hoqta	qanchis	puwaq	isqun	chunka
…Huánuco	huk	ishkay	kimsa	chusku	pichqa	soqta	qanchis	pusaq	isqon	chunka
…Junín	huk	ishkay	kimsa	trusku	pichqa	suqta	antrish	pusaq	isqun	trunka
Peripheral (Cajamarca)	soq	ishkay	kimsa	trusku	pichqa	soqta	qantris	pusaq	isqon	trunka
…San Martín	suk	ishkay	kimsa	chusku	pichka	sukta	kanchis	pusak	ishkun	chunka
…Ayacucho	huk	iskay	kimsa	tawa	pichqa	soqta	qanchis	pusaq	isqon	chunka
…Brazil	huk	iscay	kimsa	tahua	pichca	socta	canchis	pusak	iscon	chunca
…Cuzco	hoq	iskay	kinsa	tawa	pisqa	soqta	qanchis	pusaq	isqon	chunka
…Argentina	suk	ishkay	kimsa	taa	pishqa	shoqta	kanchis	pusaq	ishqon	chunka
…Ecuador	shuj	ishcai	kinsa	chuscu	pichica	shucta	canchis	pusaj	ishcun	chunga
**Aymaran
Aymara	maya	paya	quimsa	pusi	phesqa	sojhta	paqallqo	quimsaqallqo	llätunca	tunca
Jaqaru	maya	paha	kimsa	puši	pičqa	suhta	qanĉisi	pusaqa	isquña	čuŋka
Kawki	maya	paha								
**Macro-Lekoan
+Leco	ber	toi	tchai	didai	ber-tcha					ber-bivque
**Zaparoan-Yaguan
*3Zaparoan
*4Záparo
Zaparo	nuquaqui	namisciniqui	haimuckumarachi	[2] ckaramaitacka	[2] ckaramaitacka [1]	haîmuckumaracki ckaramsitacka				
Andoa	nikínjo	iški	kímsa							
Arabela	niquiriyatu	caapiqui	jiuujianaraca	saa caqueetacaja						
Iquito-Cahuarano
Iquito	nóki	kṓmi	sesára-maxetă	soramáxetan	tixere tseṓnaka	matjā́-[1]	matjā́-[2]	matjā́-[3]	matjā́-[4]	matjā́-[5]
Cahuarano	núki	kṓmi	sesḗra-makitána	soramáxetan	tixērikiwánaka					
Yaguan
+Peba	tomeu-lay	nomoira	tamoimansa	namerayo	taonella					
+Yameo	pwitĕ́r	narámue9	kiŋsắ	tšiúskō	piški	sókta	kantšis	pú’sa	ískō	tšuŋga
Yagua	tikilo	nanohui	mumoi	nairukuiniu	tenaka	tikilo-niatea	nanohui-niatea	mumoi-niatea	nairukuiniu-niatea	huikakuniu
Sabela
Auca (Waorani)	ado	bĩ								
Kandoshi-Omurano-Taushiro 
Omurano
+Omurano	naθŏ́́ro	θṓoro	ononṍon	natsononídza	oṛaṛápa	nōtōlě	nōtolepemidze	natolḗ	natolḗleai	natolēoleaídje
Candoshi
Candoshi	-mĭnamtá	-tsĭbonó	-tóochpá	-ipónƚponáró	-zamƚĭatpata	-minam matáyaro	-tsibon matáyaro	-tóochĭp matáyaro	-ipónƚponáro matáyaro	-kovĭz ĭptaaro

*[Equatorial]
**Katembri-Taruma
+Taruma	ošiwai	džowa	mĭkayahi	džobarada	dodangurubăb	[1] yakana’-ahami	[2]k-yakana’-ahami	mikyahahi-yakana’-ahami	[4]k-yakana’-ahami	dobong
**Esmeralda-Yaruroan
*3Esmeralda
+Esmeralda		bashini								
*3Yaruro
Yaruro	keriame’h	nywari’h	tarari’h	hadotcomi’h	keinetcibo’	keinetcini[1]	keinetcini[2]	keinetcini[3]	keinetcini[4]	itcisune’h
**Tequiraka-Canichana
*3Tequiraka
+Auishiri	ismáwa	kisnáõ	akū́wa							
*3Canichana
Canichana	mereca	caadita	caarjata							
**Macro-Andean
*3Jivaroan-Cahuapana 
*4Jivaroan
Jívaro (Shuar)	čikíčik	hímyar	manáintyu	áintyuk áintyuk 	ewéh amus	[1] íraku	[2] íraku	[3] íraku	[4] íraku 	mái ewéh amúkhai
Aguaruna	makichík	jímag	kampátum	ipáksumat	[1] uwejá ámua	uwejá [1] ijúk	… [2] …	… [3] …	… [4] …	uwejá maí ámua
Achuar	kíčik	hímyar	kampátam	učínyuk učínyuk						
Huambisa	chikichik	jimar	kampatu	aintuk aintuk	[1] uwejan amua	[5] [1] iruku	[5] jimaran iruku	[5] kamƚpatum iruku	[5] [4] iruku	uwejan mai amua
*4Cahuapanan
Chayahuita	haná	kató	kará							
Jebero	aláatsă	katù´ ta	kála	ingátoo	alḗ̱ĭtkuŋ	sokta	kántšis	pūsak	iskō	tšunga
*3Urarina
Urarina	leinji̧į	coroataja	nichataja	jena	saoquinia	saotania	cainsinia	fosania	isconia	lechǫǫnca
*3Puelche 
+Puelche	chia	bech	gech	mala	damca	chiman	cachbecha	busha	chiba	zamazc
*3Zamucoan
Ayoreo	chomarã’	gare’	gādioc	gāgáni’	chēna̍yimanâĩ	chomerã’ iji’ ti	gare̍iji’ ti	gādioc iji’ ti	gāgáni’ iji’ ti	chēna̍yimanã́de’
Chamacoco	chomara	gar	gaddioc	gahagani	chena yimanaite	chomar ahi	garihi	gadioguihi	gahagamihi	chuena yimanaddi’e
*3Timotean
+Timote	pití	jenca	suca	pit	mubis	majen				
+Cuica	kari	xem	šuent	piti	kamó	katseunt	ma-en	mavi-šuent	mavi-pita	tabis
+Muchuchí	karí	xem	shut							
+Maripú	karí	xem	sut							
*3Piaroa-Saliba
Piaroa	yauotene’te̱	to-né̱drin	wabode̱χkuána	imoté	imoterua	cammuté [1]	cammuté [2]	cammuté [3]	tanmoredué	tanmoredé
Saliba	hotabe	tomesaʔga	heʔdubaʔdu	bahẽga-	sĩkoʔneʔga					

*Tupi-Cariban
**Tupian
Aweti	majapeté	monkói								
Kamayura	moyepete	mokõy	moʔapit	moyoƚʔirũ	yenepomomap					
Mawe	wẽtub	tì̹pí̹d	maeįm	tí̹pįvëvóă	[1] kaviad	kokáviad maiţá	moháhab	mopįasëd	maewarįwį átupiad	máewarįwį
Purubora	mū́ 	wewá	bokó we uá							
+Dzubucua (Kariri-Xocó)	bihé	witane	witadenike							
+Kamaru	liauigäboh	liaui-thikani-hüh	liaui-thikani-hühke	ibichó [4/5]						
*3Guarani
Sheta	matinkan	mokoi	ñiirü	šyétá	hendá košime					
Guayaki (Aché)	eteyã	mïrɔ	mïrɔ: wâčú	mïrɔ: tàra̤						
Juma	aphla	liágua	mabäʔagua							
*4Guarani
Kaiwa	’petẽ̱’ì´ 	mokwō̱’ì´ 	ᵐnoap̌ü’ì´ 	irũdü’ì´ 	[1] ñirü’ì´ 	ᵐboap̌ü´ memḗ	ᵐboap̌ü´ memẽ̱rirḗ̱	irũdü  memḗ̱	irũdü  memẽ̱rirḗ̱	[5] memḗ̱
!Guarani	peteĩ	mokõi	mbohapy	irundy	po	poteĩ	pokõi	poapy 	porundy	pa
…Sp. alternatives					sinko	sei	siete	ocho	nueve	diez
Chiripá	aépi									
Chiriguano	pẽti	mõkoi	mbápɨ	irúndɨ	pandépo	ówa	chíu	húri	cháo	payandé-po
Tapiete	penté	monké	maʔap							
Mbyá	peteĩ	mokoĩ	mboapy	irundy	peteĩ nhiruĩ	[3] meme	sete		nove	
*4Guarayú
Guarayu	nyepai	nyuenió	mosopi	iruanantú	poiyanepó	nyempenyová	nyunyihová	mosapihová	irunantúová	poinyandepoyovaívé
Nhengatu	iepé	mocoîn	musapire	irundi	iepé-pô	po iepé	po mucuin	po [3]	po [4]	mocoín-pô
Pauserna	monopedo	mokóe	hebü							
Siriono	komi	yeremo	yeremono							
*3Tupi
*4Tupi
+Old Tupi	oîepé	mokõí	mosapyr	irundyk						
*4Cocama
Cocama	huepe	mucuica	mutsapɨƚrɨca	iruaca	pichca	socta	cansi	pusa	iscun	chunga
Omagua	uypy	mokui-ka	musapérika	yruakay	peseghaty					upapua
*3Tenetehara 
+Anambe	yanäpo tepa	mukuẽ	muhapi̥	nuyupitä	uuaiyärä	ruanya	irũ	pită	ruwäkä	popayuwä
Guajajara	pitái		nairúi	surí rõngatú	upãn senepó pengu ära	hä há				
Tembe	pité’i	mukuy	na-irwi	irundi	hê-po					hê-po-paw
Tapirape	anchepé	mukúi	māpít							
Ava Canoeiro	aistu:bo									
*3Wayampi
Urubu (Kapoor)	piteī	mokuī	oapirě	(oapirě)	tumamé					janepó upáu
Oyampi	pe'ĩ	monijũ	moapy	irõte	jaty	irõirõte				
Emerillon	mozepé	mokoñe	maapuit							
+Karipuna	xaniá	rabuí	quemijê	mocandé [4/5]						
*3Kayabi
Kayabi	ajepeì	mukũì	muapyt	irũpãwẽ						
Asurini	pité’i	mukwi	mukuy amo ma-irwi	uzêy iru-irungatu	po-péhẽngwêr					po-mukwi
*3Kawahib 
Parintintin	ojipéji	meme	mbohapyr							
+Paranawat	ajepêi	mocôin	[2][1]	[2][2]						
Wirafed	oyipẽ	imokóĩ	mokóĩ-iru-mae							
Apiaca	majupé 	makué	boapui	mokum-kognato	apurava	koivete				
Makiri	aipité	mokoíng	moapét							
Mekens (Kanoé)	pátairā	kāerá	piakaúkä							
*3Munduruku
Munduruku	pũg2	xep3xep2	e3ba2[1]	e3ba2dip3dip2	pũg1 põg3 bi2					[2] põg3 bi2
+Kuruaya	dā	porãkã	tëboaz9e ŭm	we bį adjiriráz̯a um	wei bį adjiriad	ubį čikirid				
*3Juruna
Yuruna	duáyo	naná	nanámba	duayózo	uaũ					
+Shipaya	unanrandian	budá	minam	duaetučẽ	cibaurico	cibudápaíru	buinẽ	amincá	cidecarapudy	diará
*3Arikem
Arikem	mundápă	pa̘tám	moiúm	ka̘rānta	uisput	[1] uis-pu kutũa̘t	[2] …	[3] …	[4] …	uis-pu pa̘mă
Karitiana	mʌ̃hĩn	sʌpõm	mʌ̃nhʌ̃m	otannʌ̃mʌ̃n	ʌj pʌt	[1] ʌj pʌ ota ʔoot	[2] …	[3] …	[4] …	ʌj pʌ ota tʌta
*3Tupari
Tupari	kíäm	hürü	hürü noṓm							
Wayoro	popot	derät	wärehät							
Guarategaja	kizä-anäm	těre em kátn	kwaikia tze kwátn							
Makurapi	äṛäköt’	äṛäá’	äṛäküanyum	[2]-[2]	[4]-küanum					
Kepkiriwat	pangue	xatéte	setepangue	pãbá	bairum					
*3Ramarama
+Urumi	uenacaven	ichirangue	itamaiun	itajanire	itamamo	icarobüte	itaguto	itagobiu	icaúnhé	copongé
Arara	mutürem	yegárkom	koirẽm							
+Uruku	mǒtírem	yegárǒkum	pagǒdnóbtem	pagǒdnmótem	papígtem					tḗnem
Itogapuk	mutírem	yagarekóm	pairóbtem							
*3Monde
Monde	amakim	wuakí	parašerám							
Surui	mũy	mûyakábud	kaysér							
Arua	mīn	busá	waūm							
**Cariban
*3Cariña 
Carib	ōwiñ	ōko	ōruwa	ōkopaime	aiyatōne	ōwiñ-duwōpiima	ōko-tuwōpiima	ōruwa-tuwōpiima	ōwinapōsɨkï:rï	aiyapatōro
*3Opon-Carare
+Opone	seneároko	sá	sáura							
*3Yukpa
Yukpa	ɨkúma	kósa	koséra	kosá-tka	omá-tka					joma-pɨƚká-tka
*3Tiriyó
Tirió	tinki	ökönö	voyerau							
+Hianacoto	tényi	sẹké. nẹkẹ	ðēráuẹrẹ	kẹnẹtẹké. rẹnẹ	ẹ́niatoénerẹ	ẹniatátotetényi	ẹ́niazẹkẹ́nẹrẹ	ẹ́niazékáuẹrẹ	ẹ́nia[4]	ẹ́nianenetẹ́hẹrẹ
Akurio	tonikini	sokororo	ebemüni							
Carijona	te’nji	saka’narɯ	se’raurɯ	kɯ’nɯtɯ’kɯrɯnɯ	’enʲa’towe’ne					’ɯnKa’hetši’datu
*3Kashuyana 
Shikuyana	winali	asaga	sorawau							
*3Waiwai
Waiwai	tioni	asaki	soroau							
Parukoto	tukinkaré	asakené	serkuané							
Hixkaryana	towenyxa	asako	osorwano	towtɨn kerye	kamor- i					
*3N Amazonian
*4Yawaperi
+Boanarí	abané	pademaká	uruá							
Yauapery	marabá	assiki	uschono	mapamari	schaki					
Waimiri (Atruahí)	awenin	typytyna	takynynapa	typy[2]	[3] [2]	[3] [3]	[3] [3] awenini	[3] [3] [2]	[3] [3] [3]	
*4Paravilyana 
Sapara	tūklẹkālẹnó	tké8lẹ	hedáue							
Paushiana	níkênā́na	atā́re	ãngá mokā́re	atā́mo penéne						
+Paravilhana	teuenjé	akoünien	olaulé	olaulá	avainjanlö	adöu avainjanlö	enepù náei	olau lei		
*4Pemón
Makushi	ti-wín̥	a-sá-gə-ne	e-sé-re-wa	a-sá-ku-rə-bá-na	mói-ya e-tái-kin̥	[1] mí-ya pó-na tə’-mo-tai	[2] …	[3] …	[4] …	mí-ya támə-na-wə’-rə
Pemon Taurepan	tiukinan	çaganã	ceurêuenan	kagerelenãn	miategenan	tiuken miaponá teotai	çagarê …	ceurauenê …	kagerelê …	miata manuerê
Akawaio	tègina	azara	osorowa	asagorone	[1] miararoe	[1] puda	azàra miaràroe	[3]-miararoe	[4]-miararoe	miaràroe-màra
Purukotó	aleini	iniperkuru	inialé							
*3Central
+Cumanagoto	tehuín	azake	azorao	uuzpue	emiatone	tehuipona				emia temere
+Chayma	tibín	achako	achorao	ispue	petpe	tibín chopona				enizapebana
Apalai	taïro	assacoro	asséruao	assacoro-pané	omamé	ocitoro	étiipuiri	maarekéné	éméro	
Apalaitoiro	asakoro	oseruao	asakoropane	omame	ocitoro	omazũmykaponato	maarekéné	éméro	omame porehme
*4Yao
+Tivericoto	ovin	oko	orwa							
Yao	tewyn	tage	terrewaw	tagyne	mepatoen					
*4Wayana
Wayana	pekenatpö	hakene	eheruaw	ehepetina	ehepetimna	etato	[2][6]	[3][6]	ehepetine [6]	omo-me
+Roucouyene	awini	sakéné	héléwaw							
+Aracaju	pang	čepčep	uarätambúlae	čöpatičepčep	čöpatipang	jatang	jänio	jataing	jatung	thölatöt
*4Mapoyo-Yavarana
Mapoyo	tëhkenarï	sakenarï	temiñakënë	sakorobënë	tëkenameko					sakenameku
+Tamanaco	tevinitpe	acchiacké	achiluòve	acchiackemnne	amñaitoné	itaino amñoponá [1]				amña-acheponare
Yabarana	ẹnipé̥tẹ	sákęẹnẹ	pẹtome̥-yā́kẹlẹ	askoŋtonβene	ehne jemeku’nure					ɛme’kure
*4Makiritare 
Ye’cuana	tauíni	ake	hedáue							
Wayumara	tuiné	asāle	ęsẹuluó							
*3S Amazonian
Panare	tyityasa	asac	asonwa	asa’nan	eñacätoome	[1] eñacätoetyo	[2] qu-...	[3] ...	[4] ...	(asa) panañipun
+Palmela	aropé	aha	ohehua							
*4Bakairi
Bakairi	tokale	ahage	ahage tokale	ahage ahage	ahage ahage tokale	[2] [2] [2]				
Nahukwa	álechi	atake	etila							
*4Arara 
+Arara	anane	adak	[2] [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]	[2] [2] [2]	[2] [2] [2] [1]	[2] [2] [2] [2]		omiat omiat
+Pariri	nané	atág	atáganane							
+Apiaka	mayupé	mokõñ	boapui							

*Macro-Otomákoan
**Harákmbut
Amarakaeri	nogtida'	botta'	bapa'	[2] [2]	huabaniga'	nogbayo e'ayhua'				botbaniga'
Huachipaeri	ruña	gundupa								
**Otomacoan
Otomaco	enga	dé	yakia	depitade	ionga pinibo	éréungui enga	éréungui dé	éréungui daba	depidabe	ionga uba
Taparita	enda	deñiaro	deni							
**Trumai 
Trumai	mihin	uuš	uštaxme [3/4]	—	nekatkelan					

*Guamo-Chapacuran
+Guamo Sta Rosa	tagstar	kete	kurumktin							
+San José	tagstame	dikiampa	kakute							
**Chapacuran
Tora	kwatádn	kųradni	kuran kwatádni	kuradn ti ramadni						
Wanyam	ikrañéhua	karikanéhua	amikočigua							
Cumana	tan	ukuran								
Itene	tan máiñ	vorócam	map ramayím	itoi itoi sipí	apiyé úm	[1] nin maché	[2] nin maché	[3] nin maché	[4] nin maché	[5] nin maché
+Quitemoca	mamai-omaiče	veniai	čiti	čitinua	huañanie					
Chapacura	tankua	ayuken	huagaragatan	reno		čumpa umi-či	huatata kamukua	ehuiña	ahuakatáni-ami-či	aipomi-či
Urupa	muním	piá	munín piá							
+Jaru	monin	nicacá (2/3)		équemetêt						
**Tiniguan
Tinigua	kíyi	xáḑà	xáḑà kíye	kąpąsąñú	xopakuáxa	ifwaţo kuáxa	xáĩó páĩtⁱ0	fwaĭése	kiḑase	kiţase
+Pamigua	chijance	sajancesá	sajance	chijastijance	sacsucuaja	coadsucuaja ayipaquiaji	sabsepsa ayipaquiaji	sabsepsa chibsuaja	chiastipsa ipaquiaji	patsucuaja ipaquiaji

*Macro-Arawakan
**Guajiboan
+Churuya	cai matacari	cabale matacaviva	omopesiva	penasalavi buba	caicabebaje	caicacubaje				
Guahibo	káe-hawa	aniha	akúejabi	penajánatsi	kué-hobe	itsakabeja berena	wahakaita ropitsi	tuatuahüpihikabesito	pekanuakabesito	aniha-kobé:-behe
Cuiba	káe-wa	ainjá-wa-be	akóibi	nakuéta-be						
Guayabero	ká-jax	ku’lé-n-he	pamópa-x-he	natšála-x-he	kue-keʔé					
Macaguan	kení	penakuétšabe	hóbehe	ánabe	itsa-hoéha					atbó
Playero	ompá-wa	nahúa-wa-behe	penajánatší-wa	náhua-mátaxijó-behe	pihinía-wa					díe-behe
**Arawan
+Arawa	warihí	fanihi	arisafaha							
Culina	uüty	rabü	taküma	taküyuwukuin	takütakurasi	yiša				nuküwümikyu
Yamamadi	itarini	ɸaumini	uharini	damini	[2] [2] [1]					damīni
Paumari	huarani	baniki	huara-bakuθeki	fāmīnì´ 	saai-kahuaranki	sauihuaran karaauni				θěěiku bamibaniki
**Maipurean
*3Northern
*4Upper Amazon
Anauyá	ahiari	mahoren	marahunaka							
Resigaro	sagú	migaakú	[2] [1]	poʔtsáá vágaahí	sáʔosí	síʔosíkhó [1]	... [2]	... [3]	... [4]	páʔosíkúmá
+Waraicu	atetu	puyabana	mayba	atytecabo	lakuin					hualyan
*5Wainumá
+Wainuma	apágeri	mačahma	matzücke	ahpagopi	ahpagapi	aira-ettagapi	[6]-hairiwigani	[6]-[2]	aigarithaecke	umahni
Mariate	apäkery	mečema	atäpo	atäpuy						
*5Piapoko
Piapoco	ab-éeri	putšáiba	máisiba	báinúaka	abéemàa wakáapi	aiukapi béré	… putšaiba	… maisiba	… bainuaka	abe wakapi
Achagua	bákeeɣi	tšámai	matálii	kuátru	abacaje	abaíbacage	juchamatabacage	matarítataí bacage	rejunícayacaba bacage	juchamage
*5Warekena
Guarequena	apā́basa	dauntása	mabaitalísa							
*5Río Negro
+Cawishana	bäla	mätallá	bamäbicáᶜá	lawauugabi	loamá-nokápe					loaná-cape
+Yumana	aphüllá	biágma	mabäagma	tilalüchbüa	aporagabí	biamurägauagabí	čičabučauagabí	biamorägóagabí	jauwätähí	čubumiagăbí
+Passe	apeala	packéama	mapeama	puke-amama	upanachapii					püpaiachapii
*5Yucuna
Yucuna	pahluwáha	ijamá	wéehi kéele	paʔú kéele	pahluwá téʔelá kéele					ijamá téʔela kéele
+Garú	pagluachima	xeyama	uzíkele							
*5E Nawiki
Tariana	pa:-	ñama-	madali-	kephunipe	pa(:)-kapi
Curripaco	pa-da	jama-da	madali-da	likuadaka	pema pa-ki					jamena pa-kapi
Izaneni	ope’kutsa	dzámana	mandalíne							
Baniwa	cadudi	djami	madállipa	manupégá noùliki						
Mapanai	páda	dzamáda	madalída							
Moriwene	apáda	zamáda	madálida							
*5C Upper Amazon
+Marawa	uquašumu	mušamu	gheben	ušanamak	korodacapo	ukutadacapo	auintadacapo			
Bare	makuty	pikûna	kilikunama	kasalymacaka						
+Guinao	pareita	yamike	piampatyam							
+Mawacua	apaura	woaraka	tamarsi							
+Baniva	yabibulini	enábe	yabébuli	yunulibunutsi	pinawiáphi	pimiri	yumaliwi	piurhuili	pieirurwhi	picalaùrwhili
Yavitero	ā́apĕ́tsa	ntsắme	mā́daƚi							
*5Manao 
+Manao	panîmu	piarukûma	pialuky paulo							
+Kariaí	nyoi	püthairama	tükahut							
*4Maritime
Aruán	auseire	dekuráma	nkeduke							
Wapishana	badęé̹p	dąi tám	itkinéądă	pameníwa tenkit	baráieda	[1] bakaneát	[2] bakabeát			péukă
*5Ta-Maipurean
+Proto-Araƚwakan	*pa / *ba	*pi / *bi	*mapa / *mada							
Taino	hequeti	yamoca	canocum	yamoncobre						
Goajiro (Wayuu)	wane	piama	apɨnɨin	pienči	haʔrali	apirua	akaraiši	meki:salɨ	meki:e:tasalɨ	poʔlo:
Paraujano	maneydža	pimi	apaniw	pinči	nadă	siami	beremi	pinjüwɛn	heberemi	
Arawak	aba	bian	kabyn	bithi	badakhabo	bathian	bianthian	kabynthian	bithithian	biandakhabo
Island Carib	ábana	biama	íriua	gádoro	sé̹go					
Black Carib (Garífuna)	ában	biáma	ürua	gádürü	séngü	sísi	sédü	widü	néfu	dísi
*4Eastern
Palicur	pahat	pitana	mpana	paxnika	pohouku	pugunkuna	nteunenker	[7] akak [1] arauna	[7] akak [2] arauna	madik-auku
Marawán	paxa	tsálie	mpána							
+Karipurá	pabere:	yaná	pána							
*3Southern
*5Western
Amuesha	patšis	epá	mapá	patā́ts	pamunā́r	pitšap	kantšì´ r	pusā́k	eksŏ́́nt	putšar· 
Chamicuro	palaka	mapójta	kilko	mapójtamala	pichka	sokta	kanchis	pusak	iskon	chunka
*5Central
Paressi	atilá	hínama	hanáma	xalákakoa	kahítihalákoa káhe	aceuêcacuá	[6] ietá [1]	[6] ietá [2]	[6] ietá [3]	[6] ietá [4]
+Saraveca	atia	iñama	anahama	azarakapa	arapiaiče					iñama no-kaxixi
Waura	pauá	mepiáua	kamaukula							
Mehinaku	pauítsa	mepiáma	kamayukule							
Yawalpití	pauá	purziñama	kamayunkula							
Custenau	paúdza	mepiáma	kamaukula							
*5Southern
Terena	pói-hačá	pi-hačá	mopó-hačá							
Guana	poikoja	pid-djaho	mopoa	honaton	houakoo					
Chane	mompetí	mokoi	mboapi							
Ignaciano	étana	apina	mapana	cuátru	cíncu	séisiqui	siétiqui	úchuqui	nuevequi	dies
Baure	ponochi	apina	moponan	canguenan	roleco	repitikia	apina pohue	mopone pohue	canguene-pohue	ichohuoco
Piro (Yine)	satupje	gepi	mapa	gepkoxamkoje	pamyo	patsrujire	payokgipre	yokgipi	mturuji	pamole
Inapari	paachí	jepí	mapá	imonáhaha	penamuyúti	ichimápíre	richimapíre	ipuchiápire	rapahachajíre	puhaanimuyúti
+Kanamaré	ekek	ubawa	ekekatehu							
Apurina	ā́nteka	ī́pi	ipā́ntopakene	mā́po	itŭsólina					mapókatša
Cushichineri	sátepia	hépi								
Campa
Asheninca	aparo	apite	mawa							
Ashininca	apaani	apiti	mava							
Machiguenga	pániro	píteni	mábani	pitepágyení	tsongabakóaka					
Nomatsiguenga	poro	píte	mába	itsibasáti	pábocoroóti	ágaca pátiró basíní nobaco	ágaca [2] basíní nobaco	ágaca [3] basíní nobaco		antagaísa nobaco
Caquinte	apatiroti									

*Bora-Witotoan
**Bora-Muinane
Bora	tsha-ne	mínyéékhïḯ 	pháphiʔčhïḯ 	phí-í- nee-ʔóxtshɨ	tshá-ʔoxtshí- 	í-ʔoxtshí- -thḯ  [1]	… [2]	… [3]	… [4]	pha-ʔóxtshí- -khï´ -neβa
Miranya	tshane	mí¯éékhɯ	maakhíni	tshanénáʔpéβahkhátshi	tsháʔohtshi	gotzehihnwa	zohógatigá	rowicka	zömöthohca	pháʔohtshíkhɯ
Faai	daḥé	mänaḥé	daḥé amani	nagamaga	dabékuiro	énémé [1]	motōi kaima [1]	higaikai [1]	nagaahäbäkuiro	aiyoäna
Muinane	sááno	míínokkɨ	míínokkɨ sááno	míínokkɨ míínokkɨ	sa-ʔúse	[5] xúúga-ʔuse-tɨ [1]	[5] … [2]	[5] … [2][1]	[5] … igéénemeʔexé	ɸa-ʔúsee-kkɨ
Imihita	tenétogüné	mibákö								
**Witoto-Ocaina
Ocaina	tya-	han̵aa	han̵ãã-maʔ-tyáá-maʔ	nahï ʔxanó	tyaʔ-ɸḯï´ ɸoroʔ	an̵ííra ɸáti	[6] han̵á-ámaʔ	[6] atʸora-biñ̵iʔ	[6][4]	hanãʔ ɸáti
Nipode	da	ména	dạáma-ni	pigo-ména-ri.e	hu-bé-ba	ené-pebamo [1]	… [2]	… [3]	… [4]	nagá-peba
Meneca	da	ména	da.áma-ni	ɸḯgo-ména-ri.e	hu-bé-kuiro	ené-ɸeθimo [1]	… [2]	… [3]	… [4]	nagá-ɸeθi
Murui	daje	mena	daje amani	naga amaga	dabecuìro	enefebeƚ-llɨmo dacaɨ̀	… [2]caɨ̀	… dacaɨ̀ amani	… [4]caɨ̀	nagafebellɨ
Nonuya	dāmü	mnāamüy	mwünametsumahe	mwünam mname	daf ehētě	dafwehētě nanidāmə				minafəhetĭ
**Andoque 
Andoke	ʌsidé	ʌʌ́hʌmá	[2] [1]	[2] [2]	ʌi-hako-domi pãã́	ku’sí-hako-domi-ka [1]	… [2]	… [2] [1]	… [2] [2]	ka’-hako-domi-pãã 

*Macro-Waikurúan
**Matacoan
Chulupi	huéshla	näpú	pú-shana	it-chat-cúch	huéshla-noétj					
Chorote	i’fwjenliʔ	ti’mes	na’xape	ix’njulitsi	yen-sikio-no	iyenthle-tamni	ti’mes-tamni	na’xape-tamni	ix’njulitsi-tamni	tiwono-sikio-ya
Maca	aweth	wats’huk	wats’chat-cho-weth	ig-wat-kuth	aweth-tats’hai					lafij
Vejoz	weyajla	takuas	takuya	no-kue-poyek	i-juantesii-ipe-[1]	tota jinta	loosi	najaela	naya	lajelaplesa
**Guaikuruan
Kadiweu	oniniteci	iniwataale	iniwata-dgiini	goatolo	nigotino-go-baagadi					
+Guaicuru	uniniteguí	itoada								
*3Southern
Pilaga	onolíc									
Toba	nathedac	cacayni	cacaynilia	nalotapegat	nivoca [3]	[2] [3]	nathedac [2] [3]	nivoca nalotapegat	[8] nathedac	[2] [8]
Mocovi	iñiateda	iñabako								
+Abipon	-atara	-aka	iñoaka iekaiñi	naatapici	hanamhegen		iñoaka loahatahete			lanamrihegem
*3Eastern 
+Guachi	tamak	eu-echo	eu-echo-kailau	eu-echo-way	localau					
**Charrúan
+Charrua	iú	sam	detí	betúm	[4]-[1]	[4]-[2]	[4]-[3]	[4]-artasam	baquiú	guaroj
+Chana	gil	san								diezmár
+Güenoa	yut	detit								
**Mascoyan 
Guana	pes̪̪tin	hãkãnit	hãkãetnãs5ema	kuadero	s5ẽẽmiḳ	s̪ãã niḳ hemiḳ	akaet niḳ hemiḳ	akaetnas̪ema niḳ hemiḳ	kuatolo niḳ  hemiḳ	sohemiḳ
N Lengua ?	slāmắ	āănít	āntanslamá	mohōk nockhắ	slamärmik					
S Lengua	thlama	anit	antanthlama	howugnikha	thlamemik					
Emok	molek	divastoluka								
Sanapana	insˣipoèé	incanéᵢt	mickína-mijhmíc-moóc	islaˣ memeén-cawói	sˣimimmíc					

*Macro-Panoan
**Pano-Tacanan
*3Panoan
+Kulino	achapré	rabue	itsa							
Sensi	nawuištikoe	rawué	narawuekoe							
Matses	patxi	dabui	macadilantan-tai	daraim-pa						
+Araua	warihi	famihi	arishafaha							
*4Mainline
+Atsahuaca	nikatsu	dafuira	šunkarama	etčáynua	čáynua					
Parannawa	uste	rane								
Puinaua	hávicho	ravué	pike							
*5Cashibo
Cashibo	ádzue	rawué	ítsa							
Nocamán	aindzinige	rawué								
*5Pano
Pánobo	hawícho	dawuó	muken							
*5Shipibo
Shipibo	huestiora	rabé	quimisha	chosco	píchica	socota	canchis	posaca	íscon	chonca
Capanahua	wïstič	rabič	kimiša	čosko						
Marubo	pazü	dabui	muken							
+Remo	usichari	narabe	narana							
*5Tri-State 
Amahuaca	wuistéra	ṛ̣ábuě̱								
Isconahua	wëstiwa	i narabë	narabëjëco							
Cashinahua	bestichai	dabe	dabe inun besti	dabe inun dabe	meken besti					meken dabeti
Sharanahua	fïsti	ráfï								
Yamiƚnahua	huísti	rháhui	mapo							
*4Bolivian
Karipuna	pazü	taboe	muken							
Pacahuara	huistixna	irabuixna	kimisa	askave	muiči	muibui-kešna	akire-keačna	nepaš	pasokiro-keaxna	muiki-kiyašna
Chacobo	vúistita	dávita	térešen							
*3Tacanan
+Sapiboca	pebbi	bbeta	kimisa	pusi	pisaica	succuta	pacalucu	kimisacalucu	pusuculucu	tunca
+Arasa	nončina	bota								
+Guariza	pebi		kimiza							
*4Tacana
Tacana	pia-da	beta	kimiša	puši	pišika	sukuta	paqalq’o	kimsaqalq’o		
Reyesano		mbeta	kimiša	poši	pišika	šokota				
+Maropa	pembive	beta	camisha	puschi	pischica					
Araona	peada	beta	beta peada	beta beta	emerucuata					eme betave
*4Cavineña
Cavineña	peadya	beta	kimisha	pushi	pishika	shukuta	pakaruku	kimisakaruku	puskuruku	tunka
*4Chama 
Ese’ejja	oɪ	beka	pea-beka-pee xima	e-beka-pea-pea ai	me-oe-xi					
Huarayo	owi	bikapiai	bahipiep	bekadepiai	iamatamata	ai’ipiep	bikanipiai	bikapiyohuma	ki’ipiha	i’iamatamata
+Toromono		béka								
**Chon-Mosetén
*3Mosetén
Chimane	irit	pana	chibin	tsis	cánam	ebeuñ	yevetige	quencañ	arajatec	tac
Mosetén	irit	pára	chibin							
*3Chon
Tehuelche	chochieg	h’áuke	ká’ash	kague	k’tsáen	uaenecash	aiéké	venik’cage	yamakeitzen	kaken
+Selknam (Ona)	sôs	sôki	sauke	koni-sôki	kismarei	kari-koni-soki	kari-kísmarei	karikei-konisoki	kauken-kísmarei	karai-kísmarei
+Haush	setaul	aim	shaucn							
Teushen	cheuquen	xeukay	keash	kekaguy	keytzum	wenecash	kuka	wenekekague	kekaxetzum	xaken

*Macro-Ge
**Chiquitano-Bororoan
*3Chiquitano
+Chiquito	etama									
*3Bororoan
Bororo	ure mitótuje	ure póbe	ure póbe ma jéw metúya bokwáre	ure póbe púibìji	ure ikéra aobodúre	bóture ikéra aobowúto	ikéra metúya pogédu	ikerakó boeyadadáw	ikerakó boeyadádaw mekíw	ikerakó boejéke
Umotina	ínŭkurukvā|	po̱pθue̱’	pupe̱’riká	u̇me̱’ta pitukwá	u̇me̱’ta kiáuá					
**Botocudoan
Botocudo (Krenak)	potchik	grimpó	crotouúp							
**Rikbaktsá
Rikbaktsa	aistu:ba									
**Ge
+Amho		rí	tekôi	ringrikár						
+Ingain	biré	rí	tuktain	seanne						
*3Northern
Canela (Krahô)	pyxit	ipijakrut	inkrê	[2][2]	[2][2][1]					
Apanhecra	haputschitti	ipiacauttu	ingere	ipiacnitu pähu ipiacnitu	igachrützo	itawuna	itawuu:na	iutawuuu:na		
Ramococamecra	pütit	iakrüte	inklüt							muruɑ
Kencateye	bucʸi’ti	daikru:t	donkre	daikrutpai	toxòkète	hi’kotonocʸi	inõ	hi’peri	hokɑtne	
Creye	mbu·cyi·d	i·bja:sʸü’·d	nkri	[2]ne·[2]	[2]ne·[2] [1]					
Caraho	ita	ai-croud	in-crai	ipacroutpai						
Apinaye	puti	adkru:te	adkrunati	adkrunädkru	adkrunädkruputi					
N Cayapo	poudi	amaïcrout	amaïcrout ikicket	[2][2]	[2][2] kiekret	amaïc-amaïk-amaïk	[6]-ikiet			
*3Central
Xavante	mitsi	maparane	nhi’umdatõ	maparanetsi’uiwana	ĩmrotõ	ĩmropö	wawinhi’umdatõ	ĩrãdzahu	para’õtõwe	mitsitob’ãi’ã
Cherente	sebisi	ponhuane:	sikuanõwaipsiä	urenekamorĩ	sumikuadsauredi	kalesauzeidi	wanerodsaueredi			
+Chacriaba	hemerotong	prané	escumtatong	moropõè						
*3Southern
Kaingang	pir	règre	tãgtũ	vẽñ-kãggra	’š̱iᵑko					
Xokleng	toktenúnlo	nunenglāḗglo	umarikélko	umpétko	undupélemo					
**Kamakanan
+Kamakan	uhaetoh	ingu	ingu-tahueté	ing-hué	ueh-hié					
+Kutasho	yhueto	izé	ize-te-hueto	ize-té-schezé	ize-te-schezé-hue					
**Maxakalían
Mashakali	pocchaenàng	haihg	haigunhgnill	haihg-čating	haihg-čihating	hathihg-sčihathing	hathink-čihathing	hathink-čihating		
**Purian
+Coroado	čambiüan	číri	pa-tapacun	pa-pamdé						čabrandáiče
+Puri	omi	kuriri	prika							
+Coropo	ipáign	alinkrin	patapakun	patapamasé	šambri-čita	čambrindaine				čambrindaine
**Fulnió
Fulnió	fathoá	tkano	lixino	sa‘totkáno	khoyá	khoyáfthoa-thak-fathoá	…ê-tkáno	…-lixíno	…-[4]	khoyatkano
**Karajá
Caraja	wadewo	wadebothoa	wadeboaheodo	wadebojeodo	wadewajouclay	wadewasori	natirolay	natou	naoubio	wadewa-souwai
…Palha	sɔȟɔdə́re	nâti	nâtã	inãbiɔâ	irüre	da̤bɔ [1]	… [2]	… [3]	… [4]	dabɔ ituēra
Javaé	zohódi	ináti	nádo							
**Ofaye
Opaye	enex-há	yakwári	kixha hẽxerikayó							
**Guato 
Guato	čenai	deu-uni	čum	dekai	toera	[1] caicaira	duuini-caicaira	[3]-…	[4]-…	quinoida

*S American isolates
Jabutian
Yabuti	niči	yawo	yawo yawo							
Aricapu	owá	kroko	kamekü	ärikapó						
Mapudungu
Mapudùngun (Mapuche)	kiñe	epu	küla	meli	kechu	kayu	relqe	pura	ailla	mari
Huilliche	quiñe	epu	quil-la	mel-li	quechu	cayu	ielghe	purra	aylla	marri
Aikaná
Huari	amemee	atukai								
Masaca	amäme	atuka	ümaitü							
Chipayan
Chipaya	tsi	pišk	čep	paxpix						
Uru	shi	piske	chep	pácpic	paanucu	pacchui	tohoco	cohonco	sankau	kalo
Lule-Vilelan
Lule	alapeá	tamóp	tamlip	locuép	[4] moitlé [1]	[4] … [2]	[4] … [3]	[4] … [4]	[4] … [4] [1]	ysyauómp
Vilela	yaagüit	uke	nipetuéi	yepcatalèt	isignislè	isig teèt yaaguit	… [2]	… [3]	… [4]	isig ukè nislè
And...
Camsá	kánje	úta	únga	kánta	šáčna					bnítsan
+Timucua	yaha	yucha	hapu	cheqeta	marua	mareca	piqicha	piqinahu	peqecheqeta	tuma
Muniche	wuítsaa	ŭ´ tspa	ūtšuma	ūtspatš	tsaắxowa	tsokta	kantšis			
Cofan	fueʔkʰo	koangiʔkʰo	kʰoanífuéʔkʰo	kʰattufayiʔkʰo	fuefayiʔkʰo	kʰáfaise yiʔkʰo	… [2]	… khoanífuéʔkʰo	… kʰattufayiʔkʰo	tive paʔtssi
+Puquina	pesk	so	kanak							
Callahuaya	ujsi	soo	capi	pill	chisma	thajwa	qajsi	wasa	nuqui	khocha
Yuracare	lecta	lasie	livi	lapsa	cheti	chicheti	[3] tese	[2] tese	[1] tese	livanti
+Yahgan (Yamana)	ụkɔali	kəmbaib(a)i	maten							
Qawasqar (Alacaluf)	takounaido	tilkaaon	kouf’ir	aïtetele	koupachpé					
Kiriri	bihé	wachani	wachanidikié							
Iranshe	kètamuê	numá	patekipú							
Movima	sotaʔ-	oy-	tas-	oyka-						
Cayuvava	karáta	mítia	kulápa	čada	méndau	kárata-írubu	mitia-írubu	kulápa-írubu	čada-írubu	búrúrutčé
Yuwana	ya’toa	i hweka’ti	hweya’ti	aiha’ti						

#nguin
*Indo-Pacific
Bugilai	tarangesa	meta kina	guigimeta kina	topea	manda	gaben	trankgimbe	podei	ngama	dala
Taurap (Burmeso)	énoráre	pánoráre	buénoráre	éssua	dasségo	dabinénoráre				
Pauwi (Yoke)	oschénu	kaiámba	biméssi	biméngsi	baóngsi					
Busa	otutu	tinʌnʌ	onʌnʌ	aite						
Nagatman (Yale)	žuwaʔ	teĭɛʔ	ʔaunʌ?	hiĭinʌ?						
Karkar-Yuri										fére
Tambora	seena	kálae	nih	kude-in	kutélin	báta-in	kúmba 	koného 	láli 	saróne
**Trans-New Guinea
Oksapmin	tipan	tignerip	bimrip	hathat	hänen	dop	bes	kir	tawat	kät
*3Main Section
*4Central-Western
Dem	ama	diengie	joeda	anagieme	emea					
*5Huon
Kovai	munugon	lolon	albon	ilon	mili munugon	[5] manan [1]	[5] manan [2]	[5] manan [3]	[5] manan [4]	melalin
*6Eastern
Kate	mocjahoŋ	jojohac	johacâmoc	johacâjohac	memoc	memoc â memocko [1]	… [2]	… [3]	… [4]	mejohac
Mape	mockotoŋ	jojokac	jokacâmoc	jokacâjokac	memoc	[5] â memocgo [1]	[5] â memobecgo [2]	[5] â memomocgo [3]	[5] â memobecgo [4]	mejokac
Dedua	mocgu	johockaŋ	haæebec	johocŋajoc	maḷimoŋ	[5] ŋa noboc [1]	… [2]	… [3]	… [4]	ma ḷijohoc
Sene	mâhâckâ	jakeckâ	kâæabac	jakecajakec	memâ	[5] â memâwâ mâ	… [2]	… [3]	… [4]	mejakec
Momare	măŋkejaŋkac	jahec	haæabâc	hifoæec	memă	icne mă	icne jahec	icne– haæabâc	icne hifoæec	mejahec
Migabac	monlaŋkuc	jahec	habackaŋ	jahecŋajahec	moæemonlic	[5]ka monlic	[5]ka jahec	[5]ka habac	[5]ka [4]	moļejahec
Kube	momacku	ɯļɯhɯc	haļɯwɯc	kewoŋqahac	mɯļaŋmɯŋ	nɯwɯ ema mɯŋ	… æɯhɯc	… haļɯwɯc	… ļɯhɯcŋɯŋ æɯhɯc	mɯļa ļɯhɯc
Kosorong	motongo	woic	karong	nemumgac	boromong	[5] ano [1]	[5] ano [2]			borowoic
*6Western
Ono	veku	etke	etke Mane	etke so etke	mete Mane	[5] so ɣitne [1]	…[2]	… karewe	… [4]	mete etke
Sialum	wengetene	etka	karamba	etka ko etka	metamu	metamu ko [1]				meta etka
Nomu	wetku	okop	okop so wetku	okop so okop	mete wetku					mete okop
Kinalakna	kutam	ikop	ikop so ngolo	ikop so ikop	holi nembat	[5] kutam				holi nembat nembat
Kumokio	tauc	kosop	karembot	ikosop so ikosop	suli nembat					suli nembat nembat
Selepet	konok	yâhâp	kalibu	ibât						
Timbe	konok	lauwo	olowu	imbot	momerok	bot biken konok				bot bip bip harok
Komba	kanok	zagat	karambut	kimembut	betnambut	namburan kanok			namburan kimembut	bazagat
Tobo	mogok	reget	karewet	kembem kpagap	maraman	maraman mogok				mara reget
Yaknge	mohokung	weit	karambut	kimbam parup	birikun	biri bara [1]				biri weit
Burum	moṛok	jarɯt	kaṛubut	kimbim qaṛɯp	bɯṛɯkun	aŋgɯlikep [1]	… [2]	… [3]	… [4]	bɯṛɯjaṛɯt
Mesem	kweji	jeba	tuba	bahumba	bainimbeke	[5] kwe				bainimbegere baje delang
Nabak	kwep	zut	tuk	zulazulak	bet nambet delang	[5] nembet galen [1]				bet duk delang
*6Finisterre
*7Erap
Nuk	niŋgeni	tupet	tupetni	tupet tupet	tupet tupetni	tupet tupet tupet				singen
Nek	nogan	tipet	tipetkutno	tipet tipet	kitombo	kitombo nogan				kit tombon tombon
Nakama	fikaŋgaŋ	lupek	lufeten	lupeleŋ lupeleŋ	kafo kuŋ	kafo fa fikaŋgaŋ				kafo kunukaŋ
Munkip	kubugang	lifet	lifet kubugang	lifet yang lifet yang	lifet lifet kubugang	kafongfa kubugang				wa tarerak
Numanggang	kutnung	lufom	lufom kutnung	lufom lufom	kafong ko	kafong ko kutnung				kafong lufom
Sauk	ningit	yali	yalanang	yaliya yaliya	niya	kosan ing[1]				kekokeko
Gusan	kobogen	yare	yare kuboc	yarewə yarewə 	iman	kaiwai kuboc				kuman ta
Finungwa	kobelak	yalambok	yala kobok	yale yale	yale yale kobok	kai kusani [1]	… [2]			kai kusani fengec
Nimi	ningit	yaru	yarukuba	yaru yaru	kit kusaŋ					kit kusaŋ kusaŋ
Urii	kubini	fama	famagoŋ kubinigoŋ	famagoŋ famagoŋ	[4] kubiƚnigoŋ	[4] famagoŋ				kafini trasona
Mamaa	ningalac	yalambok	yalining	yali yali	yali yali ning					
*7Wantoat
Irumu	kumbaƚgangan	yara	yara kumba	yarambok yarambok	iman	ket kutni kumbang				ket ketni kutni siang
Wantoat	tapatu	tapaya	tapaya tapatu	tapaya tapaya	[2] [2] [1]	[2] [2] [2]				katakut musayat
Yagawak	kumbaƚgan	yala	yalakumba	[4] kumba	[4] [2]	[4] [4]	[6] kumba	-	-	yala yala yala yala yala
Bam	bat	yara	yara bat	yara yara	[2] [2] bat	[2] [2] [2]				
*7Gusap-Mot
Ufim	kwana	irisa	kapusa	niming kining	kande kwa					kande irisa
Rawa	gura-nangge	era-ya	kabusa	namoraya	kande-gura					
*7Yupna
Bonkiman	isan	bronge	kabe	mbrong mbrong	[4] kagne	kolom kuwo isan	am brong	kabe na	tauam kuwok kamkam	
Isan (Yopno)	esal	brong	kape	brongə brongə 	kodom kanda	[5] kopok konda				kodom brong
*7Uruwa
Som	koweran	yarə	kabmə	oyarə oyarə	[4] kowe	okabmə okabmə	[6] kowe			
Sakam	kuwaran	danggan	kailpu	danggan danggan 	kaibue kuwoku	paijang kuwe				kaibukuo kumen kaibukuo kumen 
Yau	oŋkogon	yait	atvi	anumuno	obu kaimaŋ	obu hoŋ ohe bigu	obu ohe yait			obu yait yait
Komutu	kamantewe	yarə	kaləhu	yarənə yarənə 	get kaƚmandauk	get num kaman				get numnum
Weleki	kongotai	eleko	olowu	eleko ngomba eleko	meme bisuk	isin bikƚŋaŋgin [1]				isin birim birim bisuk
*6E New Guinea Highlands
+Proto-ENGH	*boda									*tiyənkə-
Wiru	odene	ta hutà	temboto							
*7Kalam
Kobon attrib.	añɨ	möhöp	möhau nögaŋ	möhau möhau						
…counting	wañig nöbö	igwo	igwo aŋ nöbö	igwo mɨlö	mamɨd	kagoƚ	mudun	raleb	ajɨp	siduŋ
*7Eastern
Gadsup	manaa	kaantani	kamore	eribami	manaayaaq-mani					tiyankani
Auyana (Usarufa)	mórâ	kaaya	kaomo	kaayaqté kaayaqté	móra tiyaapaqa	abapake mórama	abapake kaayaqá	abapake kaomomá	abapake kaayaqté kaayaqtéqá	máka tiyaakama
Awa	morá	téhtaré	apahtáró	itaréitaré	moberíáh	abapete [1]	abapete [2]	abapete [3]	abapete [4]	neyáhnkú
Tairora	bohaiqa	taaraqanta	taraqanta-bohaiqa	taraqanta	kauquru					kauquruntanta
Waffa	mmuáa	táarama	tááravoóma	[2] [2]	yaáku saivai	[5] sáiƚnáidiri [1]vai	[5] sáiƚnáidiri [2]	[5] sáiƚnáidiri [3]	[5] sáiƚnáidiri [4]	yaá kuuvaitana
Agarabi	manaa	kaan	kaanuh manaauh		yaamanaahpah	apahpah o kah yen				
*7East-Central
Gende	mápro	oroi	oró-gu-mago	[2] [2]	[2] [2] mága	[2] [2] [2]	[2] [2] [2] mága	[2] [2] [2] [2]	[2] [2] [2] [2] mága	[2] [2] [2] [2] [2]
Kamano	nägoke'	tare	taregi nägoki / tägufa	taregi taregi	mägo̍näyatiga	näya evutäkahea	[5] [2] evurie	[5] [3]	[5] [4] evurie	näyantrema'a
Yagaria	bogo	lole	lole-’e̍bogo-’e’	lolo-’e̍lolo-’e’	d-anita bogo-ko’	d-anita [1]-kayagati’ [1]-ko’	… [1]-… [2]	... [3]	... [4]	d-anita lole
Hua (Yagaria)	bgotva’	rori	roriKi bgotva’Ki	roriKi roriKi	za̍hatgídi’					
Siane	karama	ogondari	kineisa	ereguiɛi	moyavo					yetuma
Yabiyufa	mako	love	loveki makoki	loveki loveki	lade maloka suvoko					lade maloka maloka suvoko
Gahuku (Alekano)	hamó’	lósi	lósivé makólé	lósivé lósivé	ligizání lugáloká asú’ igó					ligizání lugá lugá asú’ igó
Benabena	móne	loé	loé yági móne yági	loé yági loé yági	nayáhi lúga’a sú hágo					nayáhi lúga lúga sú hágo
Fore	kánoné	tarawe	kakágawé	taraye̍taraye kíriné	naya ’káno’empúné	to náentisa káno ’umemaye	… tara …	… tarayekánokirí …	… tarayetarayekirí …	naya ’taraye empúné
Gimi	kika’	rare	rarega kika’	rarebete rarebete	kaisanazaubu					nazatare
*7Central
Medlpa	tenda	ragl	ragltika	tembokak	pömp tsi gudl	pömp ragl gudl	pömp [3] gudl	eŋak	pömp tsi pip	pömp ragl pip
Chimbu (Kuman)	suařa	suo	suata	suo suo	ogino kogƚo	kogƚo suařa				oguno kogƚo kogƚo
Wahgi	endi	taƚ	taƚ eni ka	taƚ si taƚ	angiƚ gi yemte	angiƚ gi yem mamte	… nam taƚ to	… gi yem mam yiyi taƚ ma	… gi yem mam ma	… gi yemte
Salt-Yui	taniga	sutani	sui tai dire	sui sui dire	ana holulu	ana hol pai muru hol pai [1]	... [2]	... [3]	... [4]	ana holo holo
Nii	ɛnd́έim	řaƚ								
*7West-Central
Enga	mendái	lápó	téma	kitómende	yángí-púndu	tókange	kálange	mange-lao-waketau	tukutépó	akalitá-mendái
Kyaka	mendaki	lama	rema	kisima	kingi paki	pakina mange	yanda ipingi	akalisa mange [2]	akalisa mange [1]	akalisa
Lembena	wamena	lamana	temanae	kipakita						
Nete (Iniai)	mʌndi	labo	teboʔ	tugumʌdʌ						
Bisorio	mʌndi	labu	sebo	tumɛda						
Ipili		tabo	tebo		ondene					
Kewa	kegali	kegali yame	andaa ki	maala	su	su mindi	waraa	kerepo	palaa ki	noe
Sau	homeke	yapo								
*7Kurubuan 
Foe	menage	hage	igi	tu’ubu	kaba	dama	bunagi		karohabo	amene
Fasu	meno	teta								
Namumi	hakasa	tita								
*6C & S New Guinea
*7Asmat-Kamoro
Kamoro	énakoa	jamané								
C Asmat	take	yamnuk								
N Asmat	toko	jomnok	mbemtiap							
Citak Asmat	taka	zamnik	mbanür							
Casuarin Asmat	tak	amin	mbeni							
*7Awyu-Dumut
Korowai	senan	senanafül	pinggup	wayafül	wayo	gédun	lafol	bonggup	labul	main
Mapi (Yaqay)	wàshikè	ókímà	ókómà [1]	ókómoekómà	běṙikěmà	[5]biṙiòṙò	[6]-wompǐ	[5]-ókómà-washikè	esèngè	[5] [5]
Siagha	ésjà	okòmo	okom-ésjà	okom-[2]	béd-afi-bumo					se
Pisa (Miaro Awyu)	sikirè	kuruma	kumandima	sòghondéma	bédaghafima	bédo-[1]	…-[2]	…-[3]	…-[4]	bìdi-bidima
Aghu	fasike	okuomo	okuom’ asike	sigiane	bidikimu	bidikumã-fasike	bidikuman-okuomã	bidikuman-[3]	bidikumã [4]	bidikumã-bidikumã
Kaeti (Mandobo)	ome	rumo	ititmo	kurugutköp	onggugup	komogöp	mbenköp	nggambunköp	taetköp	magöp
Digul Mandobo	ónòndi	rumò	iditmò	krukukup	ònggukup	gumukup	mbèkup	gambukup	ta’ĭtkup	ma’kup
Wambon	sanop	sanopkunip	takhem	hitulop	ambalop	kumuk	mben	muyop	javet	malin
*7Ok
S Kati	mimò	aròb	aròbmim	kandin	angkò	mbǐnmè	mbǐnkappà	mbǐntòm	mbǐnǐmtǐrǐndi	mak
Muyu 
(N Kati)	mimò	ajòb	ajobmin	kandin	angkò	mbǐnmè	mbǐnkappa	mbèntòm	mbenǐmtǐrǐndi	kondom
Telefol	maakub	álob	asúno	kálbínim	oók	búkúb	ban	ífaan	tu	nákaal
Mianmin	ete-yem	asu	[2]-matna	asu-ke-asu-ke	[4]-mak-e	[4]-[2]-ke	ban-lim	hetlefab	tumin	nakal
*7Awin-Pa
Pa (Pare)	oteso	diyabo								
*7East Strickland
Agala (Fembe)	sisafe	sisama	kõma	dɔso								
Nomad (Samo)	helẽu	bẽau	behelɔ	[2]ili [2]ili	debe helɔfo	[4] [2]ili				[5] [2]				
Kubo	sesa	sesamɔe	kɔmae	dɔsɔu	hau	wãɪ̃	dɪu	dɔma	dɔbe	ɔɪ							
Gobasi (Bibo)	dob	behinọw								
Konai	ta-no͟͡u	bolo̱u̱	komadia	[2] [2]	houyosi
Odoodee (Tomu)	hɛdɛˈpɛ	ˈbɑkɑdʲɔ	ˈbɑkɑdʲɔ hɛdɛˈbɛ	[2] [2]	de ˈtʲɑdo
*7Bosavi
Beami	age	ageadu	osoda	biadu	bi	gafe	lobofasele	godo	sesege	nabu				
Onabasulu	ɑ'ɡɛlɛ	ɑɡɑ'nɛbo	o'solo	bi'nibo	bi	'kabe	'domo	'aiyo	ɑɡo'folo	'dɑbulu		
Kaluli	agel	adeb	asol	fa:la:lamel	bi	do:go:fe	dom	o	agato	do:
Kasua	semetei	elipei	usulupe	pinipe	piipe	tekapeipe	tomoipe	oloipe	akotaipe	talo semetei	
Aimele (Kware)	aɡɾɪ	aɡɾɪwɛɾi	bɪnibi	bɪnisusu	saːmi	dɪɡaːɸi	donu	oː	aɡotaː			
Edolo	age	agedu	osoda	biidu	bi	gafe	gifalädalü	gödö	sëgë	nabü
*7Duna-Pogaya
Duna	du	yapa								
Pogaya	moso	yeefa								
*7Mombun 
Mombun	tè	kumb	inis	arögh	ghupunumör	matè	makumb	mainis	maarögh	maghupunumör
*6Angan
Angaataha	nanso	yokwu	mulumo	mulə mulə	ikwi kwandere	[5] mo [1]	-	-	-	ikwu maindumwu
Simbari	piri’mina	piviraalna								
Baruya	da--’	da--waai	[2] [1]	[2] [2]	at--i-na	[5] ata p-w--ir-i-daa'nyi [1]	… [2]	… [2] [1]	[5] … [2] [2]	at--iraai
Safeyoka (Ampeeli)	anga’no	hufa’u	hufa’u sihune	osofo fo fa’u’no	aho fehonjo hopi’nono					aho hoƚpi’nono
Kawatsa	tona	tavau	tavau to	tavau tavau	[2] [3]	[3] [3]				
Kamasa	hunaninko	hukwego	[2] [1]	[2] [2]						
Susuami	pono	penkwai	[2] nyi ponyi	[2] nyi [2] nyi	ha pesu					ayemu kwao
Yagwoia	’kwənenoi	u’laako	u’laangwa	’yaako ’yaako	wəlyəmpu					’wəlyə’mplaako
Ankave	naawona	uwa								
Invori (Tainae)	fono	foya								
Lohiki (Akoye)	fonu’	faaina								
Menya	hankwona	hankwakwu	[2] hankwe	hankwakwi hankwakwi	[4] hankwe					hipa ekwana
Hamtai	fati	hivacu	hivacu fati	hivacu hivacu	[2] [2] [1]	feca hatuanga akapu hatuanga [1]				feca hatuanga hatuanga
*6Gogodala-Suki
Gogodala	menagi	saki	sarikiriwa	sakisaki	naitagura					
Waruna	kiriwo	saki	sakikiriwo	menagi sakisaki	wairabega					
*6Marind
Boazi	kᵘopu	ménas	midika	ménangqanék ménangqanék	jambatokui					
Zimakani	kɔ̯apɔma	nimapa								
Marind	izākod	inah								
*6Sentani
Sentani	əmbaj	be	namɛ	kəli	məhəmbaj	məhinə [1]	… [2]	… [3]	… [4]	mə be
Tabla (Tanah Merah)	mbéi	be	namin	kirimbéi	mesi	mesi [1] 				
*6Dani-Kwerba
Lani (W Dani)	opakiat	bere	henahen	taperejapere	isalinggikho	elopa [1]	… [2]	… [3]	… [4]	ninegibere labukhohoh
Grand Valley Dani	magiat	pete	henaken	utut	isa					igetak
Pesegem (Nduga)	mediek	mesigat	bïden	kenan						
Saberi (Isirawa)	mě’rē	nā’bě’gě	na’bě’sar	kō’kra	oe’wa’na	tja’mě rē [1]	… [2]	tja’me’rěna běsa	… kokra	tja’na bob
*6Wissel Lakes-Kemandoga 
Ekari	ena	wiya	wido	wii	idibi	benumi	pituwo	waguwo	iye̍e̍	gaati
Moni	hago	hiza	nédo	wi	idi	amo né hago	amo né hiza			hanagi
*6Mairasi-Tanah Merah 
Mairasi	tanggau	amoi	aria	ai	iboro	itana	iboramoi	iboraria	iborai	orfamoi
Semimi	tana									
*6West Bomberai 
Karas	kon	ir	karuwok	kansjor	ap	raman	ramandali	irie	kaninggoni	putkom
Iha	heréwo	hererîk	heretéri	herenggara	heretembu	[5] herewo	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	herékpra
Baham	kujegono	kwareik	kwundik	kurianggra	kutumbu	[5] kujogono	[5] koreik	[5] koiƚwendik	[5] kuriƚanggora	kukora
*5Eastern
*6Binanderean
Guhu-Semane	tena	eseri	tapari	eseri sa eseri	boto tena	boto tena me tena				boto eseri
Suena	da	eta	etorobara	zoeto zoeto	wana da	wana zore wana zore gitire				wana eto darapotiro
Yekora	dembaka	eto	etoremba	ikapatige	umazo	umazo ika dembaka				uma eto
Zia	dengkaka	eta	etama	singwopatige	wangwozo					wanwo eto
Binandere	da	tote	tamode	tamode da gagani	ingo da	ingo neida gisi	gisida gagani	toro nei	ingo da paside	aobe ao
Baruga	dabako	etoto	temonde	enetoto	awuabe					
Mawae	dekako	eto	etama	etama dekaka	nago dekaka	nago zora dekako				nago eto
Korafe	dabako	etoto	etodaba	avononde	ghabu soveni			[10] da [3] ri		[5] soveni
Orukaiva	vahai	heriso								
*6Goilalan
Biangai	nak	nayau	nayak keya nak	mango bek tau ono	mere nasik	[5] keya nasika nak	-	-	-	mere yau
Weri	nent	nentepar	nentepar nent	kong nent	mor nas	mor has nasiaan nent				moraar
Kunimaipa	nap	houlounariv	nanariv nap	nanariv nanariv	maranas					mar houƚlousikaro
Tauade	kone	atolo	atoloai-laina							
Fuyuge	fida	gegeto	gegeto-m’inda							
*6Koiarian
Koita	kobuɣabe	abu	abigaɣa							
Grass Koiari	igau	abuti	abuit-ta igau-ta							
Mountain Koiari	igai	abui	abui-ta igai-ta							
Aomie	gɔ	nioʔi	æhi nioʔi æhi gemu							
Barai	ogonu	inoʔi	inoʔi-ʔo ogonu-ʔo							
Mangalasi	kuinu	noʔo	noʔo peiʔo							
*6Kwalean
Humene	tepo	aheu	ivetu	ahujuahu	wutuma	naia-tebo	naividu	evorinai-aheu-aheu	nai airuruni	aiota
Kwale (Uale)	tiba	aheu	ugitu	gazjaga	fu’o	tiba-fale	[6]-[2]	[6]-[3]	[6]-[4]	gabanana
+Mulaha	seboke	ebaine	uakini	ebainebaine	[4]-[1]					udeke
*6Manubaran
Doromu	yokoi-maka	lema	legodi	yanalaro	orofai	orofai-yokoi				beubeuana
Maria	iokio-maka	lemanu	iea	wanalalo	berau-tu	oipai-iokomaka	oipai-[2]	oipai-godenu	oipai-[4]	wanuberoko
*6Yareban
Yareba	demurai	sadei	rarogonu	mui sadei eno mui sadei eno	age bunuba					age enabira enabira
Doriri (Moikodi)	demudi	ialauki	bubate	kioweri	romue	romu-ere				
Sirio (Nawaru)	dimuri	larera	larogum	faiya						
*6Mailuan
Magi (Mailu)	ʔomu	ʔava	aiseri	tourai	ima ʔomu	ima lilia [1]	… [2]	… [3]	… [4]	nanau ʔomu
Morawa	miau	sauna	hauna-mi	gogoana	aunapu	aunapu-aina	aunapu-diari	ausen	diari-aisen	aunapu-aunapu
Binahari	nikau	aula	aula-mik	aula-aula	gena-aulapu	gena-[3]	[5]-aula	gena-aulapa-alapu-mik	gena-[4]	[5]-aulapu
Bauwaki	eni	ara	iapa-temu	iara-iara	eni-miema	eni-bom	eni-iapa	eni-miema	bomu	wau-iai
Laua	una	yiahi	aiseli	gogodau	ima					
Lau’una	apuna	lualua	oi	asiasili	ima	aulau’i	[6][1]	aulabai	[8]’wapuna	kapanana
*6Dagan 
Onjob	kema	ameg	towa	rome	yanisiwi	yanisi-for-kema	[6]-[2]	[6]-[3]	[6]-[4]	yanisi-si
Maiwa	abi	deiri	deiri-davi	[2]-[2]	baudapi	nani-davi	naninani-datau	nani-madavei	gediwatauwen	nani-aboi
Jimajima	daida	yuri	boboa	yuai-yuri	yangudeni	yandaibi	ba-yuri-ni	ba-boa-ni	ba-hawa-yuri-ni	ba-inguƚdeni-ni
Daga	daiton	dere	yampo	bayabayapa	nani yamunaet 	… [1]	… [2]	… [3]	… [4]	aonagaet
*4Madang-Adelbert Range
*5Madang
Siroi	ndi-ndo	ar-mba	keŋ-mba	bailka-mba	faif					
Bom (Anjam)	kud’ai	ayil	g· alub	g· olerer	baŋ-kud’ai	gala-hujaide	gala-ael’de	gala-alubde	gala-gorlede	ban-ael’de
Male	udera	lilil	alub	orle	barudera	bar gelena	gelena lilil			bar lilil
Bongu	gud’ī	alī	g· alub	g· og· ole	īboŋ-gud’	iboŋ-egele-[1]	…-[2]	…-[3]	…-[4]	iboŋ-alalī
Songum	gud’i	lilo	galub		bar-gud’i					
Amele	osahic	lecis	ijed	wal oso	eben	eben gic osahic	… [2]	… [3]	… [4]	eben naha naha
Panim	ǒlūfăn	ělĭs	izěd	woalai	mămāgai	eběn-nahe	eběn-ělīs	eběn-izěd	eběn-woalai	mama-gūnŭm
Garus	emtá	alili	alili-emta ba	[2]-[2]	[2]-[3]	abu alili				abetehe bubu
Rempi	atel	eil	abu	walik	heta					hibeka tabel
Kamba (Wagi)	usis	arit	kiam	varos	tanigole	gurole	gu-arit	gu-kiam	gu-varos	evel-leplep
*5Adelbert Range
Mugil (Bargam)	amulik	geger	ezeman	auvẹvẹ	abainakinta	ben sor amulikmo	… [2]	… [3]	(… [4])	ben sorƚsor mo
Wasembo	harawo	abugi	abono	[2] [2]	[2] [3]	[3] [3]	[3] [3] karawo			
Pay (Mala)	unduaka	ŋɛt	karop	arambam	iŋgut	[5]-[1]	[5]-[2]			
Maia (Saki)			’arop		’ĭguř					
Miani (Tani)			a’řop							
Maiani		neř	a’řop							
Ulingan (Mauwake)	kusov	ɛrup	arov	ɛrɛpam	ikur	wapɛna-kusov	wapɛna-ɛrup			
Wanambre	ta’karig	ere’verep	e’rep ta’karig	e’repe’rep	e’repe’rp ta’karig					
Usan (Wanuma)	gâri	ombur	ombur gâri	ger ombur ger ombur	uben ig ue	[5] ig [1]				uben ig ue ig ue
Waskia	itoketa	itelala	iteltoke	itelala-itelala	[2][2][1]	[3][3]	[3][3][1]	[3][3][2]	kutiŋ dilisan se [4]	kutiŋ dilisan-dilisan
Malas	gɛmɛm	arɛr	[2]-[1]	[2]-[2]	[2]-[2]-[1]					[2]-[2]-[2]-[2]-[2]
Bunabun (Brem)	gagaindie	a:le:r	kərem	dji’rukənim	nannem	umudbirinnam	ombentavənem a:ler	ambentavkə’rem	ambentavdji’rukənem	ambetavtav
Osum (Utarmbung)	mitsaka	anigay	[2] [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]					
Moresada	mindjak	airai	ka:rɔp	rambam	igur	upɔrmindjak	upɔrairai	upɔrka:rɔp	upɔrrambam	upɔrigur
Angaua (Nend)	pamoh	undamaj	undama=pam	undamaj=vam						
Tauya	ʔafana	awi	eni	niyawiniyawi	usu-a-na	wesaʔa te-a-na	… [2] te-a-na	… [3] te-a-na	… niyawiniyawi te-a-na	awi-awi usu-a-na
*4Teberan-Pawaian
Pawaian	pomi	nau	[2] apoi	[2] anau	[4] apoi	[4] anau	[6] apoi	[6] anau	[8] apoi	[8] anau
Dadibi	dɛlɛli	si	sela							
Podopa Tebera	mɛzazibo	dabada damubo								
Suri	koři sali damo	damo								
Sopese	petạti	tapala tamo								
Boro	mE. 	tamu								
*4Turama-Kikorian
Kairi (Rumu)	ṛiabai	tai								
Omati	sakaina	hatarari								
Ikobi	sʌkanɛ	hae								
Mena	sʌkanɛ	hạiɛ								
*4Inland Gulf
Ipiko	dápo	mɛ̣yạhi								
Minanibai	raiegio	masi								
Tao	dagomolo	ukia moro								
*4Eleman
Purari	monou	rere	rere kaiane	morere-morere	kaupu					
Tate (Kaki Ae)	oki	ü’üka	[2] [1]	[2] [2]	upu oka’i					oka’i oka’i
Toaripi	farakeka	orakoria	oroisoria	oraka-raka	mai-tai-fere					
Uaripi (Tairuma)	farikapu	elakere	iroisori	elaka-elaka						
Opao	haipori	helaukai								
Keuro	loriakori	lahoaha								
Orokolo	haroapo	orahokaila	ilehoila	hari-ila	hue-ila	aukava-ila	parae-ila	ari-ila	kae-ila	mai ukai ukai
*4Trans-Fly
Yelmek	ngklala	ina	mudém	ébédina	kédnkapo					
Maklew	mépola	inagé								
Kiwai	nao	netowa	netowa-naobi	[2]-[2]	[2]-[2]-nao					
Bamu Kiwai	naidi	netoa	netoa petevi	netoa netoa	sipue					
Wabuda	kasepu	netoaroterepu	netoakatakopupu	netoanetoa	isego kurudodurumo					
Morigi	naʔo	netowa								
Kerewo	naʔubuo	neʔewa								
NE Kiwai Arigibi	’gá.ʔu	’ńέt:oʌ								
Gibaio	kʌ’ʔubuo	nɛtoʌti:								
Tirio	oraoga	misaga	misoragi	mismisaga	mismisaga-oraoga					
Bine	iepa	neneni	nesae	nesae iepa	nesae neneni	nesae nesae	[3] [3] iepa			
Gidra	yɛpa	nʌmog								
Gizra	dəřpʰa:n	ni:s								
Meriam	netat	neisi	neisi-netat	neisi-neisi	[2]-[2]-[1]	[2]-[2]-[2]				
Agöb	tupidibi	kumiriri	kumireriga	kumi-rivi-kumi-rivi	tumu					
Waia (Tabo)	kapia	nete’ewa								
Yey	nāmpèi	jètapaé	jetapaé-nāmpei							
Moraori	sèkudu	jènadu	pènèr	ndèndu						
Nambu	ambiur	rumbi	lambi	tutubiar	tumbitumbi-yambia					
Dorro	nambimi	rombi	yombi-yaboto	rombi-rombi	tarbar					
Lower Morehead (Kunja)	neambi	yondar								
Kanum	nāmpèr	jèmpoka	juāu	èsèr	tāmpui	tarāwo	pèsmḕri èmi	pèsmḕri jalmpo	pèsmḕri jèla	pèsmḕri èsèr
*4Mek 
Kosarek	uhon	pende	wilindi	dombade	lambade	na’obbade	saekbade	linbade	subnabade	sa’obade
Goliath (Una)	ton	bitinyi	wiyniyji	dumbaji	amubaji	nabaji	tabaji	iynbaji	towbnabaji	takobaji
Eipo	ton	betinye	winilye	dumbarye	fangobarye	nakobarye	tekbarye	finbarye	toubnebarye	takobarye
Ketengban	tenpu	bitine	weneri	dumbari	pamubari	ngangtan	yo nitam	banbari	toupne	morokyo
*4Northern
Imonda	mugasl	sabla	sabla mugõ	sabla sabla	[4] mugõ					
Amanab	mungu	sabaga	[2] [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]					
Uria (Orya)	aha en	dandan	danahan	dannëɾ dannëɾ	ahaeɾetahatap	[5] [1]	[5] [2]	[5] [2] [1]	[5] [2] [2]	[5] [5]
Baburiwa (Eritai)	sosokoi	tihai	siɾihai	tihaika tihaika	[4] sosokoi					
Tori Aikwakai (Sikaritai)	kgig	bɛtia	bɛtia kaked	bɛtiaka bɛtiaka 	[4] kgig					
Weretai	kɛiki	bɾia	bɾiaka kɛika	bɾiaka bɾiaka 	eîdakɛi ɸɾɛwîti					
Taori-So (Doutai)	kɛiki	tiba	tibaka kɛika	kabɾɛsa tiba kabɾɛsa tiba	gaîsagaɾi					
Tause	edaxe	ɸiɾo	ɸiɾoedaxe	ɸiɾoɸiɾo	daîi					
Taori-Kei (Kaiy)	kɛisutigi	bɛtia	[2] kɛisoka	kabaka [2] kabaka [2]	sirîko					
Berik	dænfe-na	nawɾa	naɾuningna	naunauɾa	tafna guri	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	
*4Kaure
Kaure	kauxjaʔ	tɾapli	tɾaplisutu	tɾapli tɾaplit	tɾapli tɾaplisutu	tɾaplisutu tɾaplisutu				
*4Nimboran
Nimboran	tendu	namwan	naŋglii	[2]-[2]	kienentakwap	kienendi [1]	kienendi [2]	kienendi [3]	kienendi [4]	kienenendi
Mekwei	mele	ali	toluk	fat	mafut	maftanin	futu	walu	walutji	fé
*4S Bird’s Head
Puragi	moonada	ouge	arué	ouge-ouge	neboraida	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	neboru ouge
Kampong Baru (Kais)	onate	uge	ugosona	kaisifa	rembikaisine	rafaro [1]	rafaro [2]	rafaro [3]	rafaro [4]	rembotete
Inanwatan (Suabo)	mútero	éri-wo	éri-naguáre	éri-eri-dáre	néwo-gáago	[5] nagiáre	[5] éridare	[5] [3]	[5] [4]	néwo-wa sugéri
Konda	mutju	irege	oruege	adenggosi	derebujeni	adena[1]	adenam[2]	adenamu[3]	adenamu[4]	dereburege
Yahadian	mutu	irège	oriège	dèhèrihi	dèrèbia mutu	danam [1]	… irege	… oriege	… [4]	dèhèbirège
*4Kolopom
Kimaghana	növèrè	kavé	péndji	jando	mado	turo	iburo [1]	iburo [2]	iburo [3]	iburo [4]
*4Timor-Alor-Pantar
Oirata	u’wane	’ei	’utu	’pat	’lim	’nem	’pitu	’kapa	’siwa	taʔa’nauni
Fataluku	ukani	ece	itue	fate	lime	neme	fitu	kafa	sife	taane
Bunak	uen	hiro-on	goni-on	goni-il	goni-ciet	thomor	hicu	walu	siwe	sogo
…Zumalai	wen	hili-on	goni-on	goni-il	goinseet	temol	hitu	alu	sie	sego
Marae	uwen	hile-on	koni-on	koni-il	koni-tiet	tomol	hitu	walu	siwe	soko
Kolana (Wersing)	nɔɔ	y’ɔku	tuu	ɑras’ɔku	w’ettiŋ	wɛtin’uŋ	wɛtin’’ɔku	wɛtint’u	wɛtɑras’ɔku	ɑdɑy’ɔku
Tanglapui (Kula?)	s’ɔnnɑ	y’akku	tu	ɑrɑs’iku	yɑwɑt’ınnɑ	yɑwɑtʊns’ɔnɑ	yɑwɑtʊn[2]	yɑwɑtʊnt’u	yɑwɑt”ʊn[4]	ɑdɑy’uku
Makasai	u	lola’e	lolitu	loloha	lima	daho	fitu	afo	siwa	ruru-u
Makalero	u	loloi	lolitu	lolo’e	lima	douhisi	fitu			
*5Alor
Kui	n’uku	ɑr’uku	s’iwɑ	’usɑ	y’ɛsan	tăl’ɑmɑ	yɛsur’uku	tɑd’usɑ	yɛsan’usɑ	kɑrn’uku
Woisika (Kamang)	n’ɔku	ʔ’ɔku	su	but’i	iw’ɛsiŋ	s’ıŋnɔk	iwɛs’ɔk	is’iŋsu	is’imbut	k’arnɔk
Abui	n’uku	’ɔki	s’uwɑ	b’uti	y’ɛtiŋ	tal’ɑmɑ	y”ɛtiŋ’ɔki	y”ɛtiŋs’uwɑ	y”ɛtiŋb’uti	karn’uku
Kelon	nuk	ər’u	tɔŋ	ut-	əw’eh	tɛl’ɑn	us’ɔŋ	tid-ər’ɔk	tuk’ɑn’uk	karn’uk
Kafoa	n’uku	’ɑku	suw’ay	b’utay	’uwăhɛŋ	tal’ɑmɑ	bĭs’ow	tudɑr’ɔko	tik’ɑynuku	k’arnuku
Kabola (Hamap?)	nu	ʰɑl’ɔ	tɔf	ut-	if’ɛhiŋ	tal’ɑn	ʰit’ito	tur’al	ti’ɛnuŋ	ɑyĭrn’u
*5Pantar
Blagar	nuk	ʔ’akur	t’ugɛ	ut	’isiŋ	t’ɑyaŋ	t’itu	tŭw’ɑkur	tukur’inuk	qxarn’uk
Tewa	nuk	rak	yɛr’ig	ʔut	yɔs’an	tiy’ɑm	y’ɛsərak	y’ɛsnɛrig	y’ɛsnɛʔut	kɑɑrn’uk
Nedebang	n’uku	ɑr’aku	t’ɑgu	luutu	y’esiŋ	tiy’ɑmɑ	sər’aku	set’ɑgu	ĭs’utu	kɑn’uku
Lamma	n’ukuu	hɑl’aku	t’igɑ	ut’uh	y’ɛssın	hiss’n’aku	b”ɛltăl’ɑku	b’ɛltigɑ	n”ukut’ɑnaŋ	kaln’uku
*3West Papuan
Amberbaken (Mpur)	tu	dokir	denur	bwat	me	mambitu	mambrokir	mambrenur	mambibwat	onkir
Karon Pantaɪ (Abun)	dik	we	gri	at	mek	mat	fit	mgwo	mesi	mesu
Madik	dit	uwí	dílí	at	měk	mohěmat	momit	mosěmbu	mosí	mutu
Brat	sau	ewok	tuf	djid	mat	danam	gremma	grentuf	grendjid	masa
Tehit	mre	laK	tolıˈK	haT	ma̍hoT	mta̍mre	mta̍nali	ma̍ndoliK	ma̍ndahaT	yaha̍r
Kalabra	meré	lok	teluk	hat	mohot	antameré	antalok	mahanteluk	mahantahat	ihar
Moi	mèli	ali	tòloék	fak	mafoe’k	maftanim	matenan ali	matenan [2]	matenan fa’k	fè matenan máfoek
Moraid	měrèh	tělòk	těluk	hat	mahat	untaměrèh	untělòk	untěluk	untaměhat	djěhèr
Hattam	ngôm	njana	ningâi	betâi	muhing	bridagôm				simmâi
Ternate	rimói	romdidi	raange	raha	romtoha	rara	tomdí	tufkange	sio	nyagimói
Modole	moi	moedidi	hange	hoata	motoa	boelanga	toemoeding	toewangele	siwo	mogio’o
Tidore	rimoi	malofo	range	raha	ròmòtòha	ròra	toomdi	tofkange	sioe	njagimoi
Galela	moi	sinòto	ruàngi	ruha	motòha	butànga	tumidingi	tupaàngi	sio	mogiowo
Loda	moi	sìnòto	djangé	djōata	motò’a	butanga	tumuding	tuàngé	sio	mogīoko
Sahu	maténgo	’di ’di	ro’ange	rata	romoyóa	raram	tunudíng	to’angere	siworo	nyagimói
Pagu	moedoe moi	modidi	moange	lōat	motoa	boetanga	toemoeding	toeange	siwo	mogiok
*3East Bird’s Head 
Mantion	hòm	hwài	hòmoi	hoùkù	sèrikem	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	sisa
Meax (Meyah)	egens	egeka	juomu	tahkuru	cinja					
*3Geelvink Bay
Yava	ntabo	jiru	madat	mambis	nadani	kawintabo				abusyin
Bauzi	væmtɛa	bɛhæsu	læ tɛla	ahia	auɔhɔlɛ	au mei vi va	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	[5] [5]
*3Sko
Skou	áling	hìngtung	héngtong	nongpong	nápang	nápánghì	[5] [3]	náhìpa	[8] pa [1]	[8] pa [2]
Vanimo (Dusur)	opa	yumono	ɛ̃du	noɔ	no mlɛ o	no mlɛ [2]	no mlɛ [3]	buyɵ
…Domo	oɸa	yumɔno	ɛnu	nuɔ	nuɔ mlɛ oɸa	nuɔ mlɛ yumɔno	nuɔ lɛ ɛnu	nuyu
Wutung	ɔfa	hnyɔmɔ	hɛnɔ	nɔu	nɔi	nɔtʃiɔ	nɔtʃi nyũ	nɔtʃi [3]
Leitre	ɔpa	yumonu	inɔ	noɔ	noɔ kã be	noɔ kã u	noɔ kã [2]	noɔ kã inɔ
I’saka (Krisa)	kaipa	sie	[2] [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]	dóu keni(ki) bai [1]	… [2]			dóu sie
Warapu	moiki	riempi	[2] na [1]	riemp na [2]	enu pra noiki					
*3Kwomtari-Baibai
Pyu	tɛp̵iɛʔ	kasi	naga gasi tɛpiɛʔ	asubwiʔ						
Arai
Rocky Peak	sʊso	tiso	touso	nineso						
Iteri	susæsæ	lisæʔ	tausæʔ	nimaisæ						
Bo	sɔsɔ	tisʌ	tousʌ	aisʌ						
Ama	siasʌ	tiwe	tauwe	titʌti						
Nimo	siʌesʌ	ti:	tɔ:tɔ	eyɨ						
Owiniga	yʌřu	simʌbi	sog̵u- mʌb̵i	sunɛkamɛ						
*3Amto-Musian
Amto	ohu	kiyaA	kři:ya	kiya-pei						
Musian	sʌmo	himolo	ĭuweĭo	katukwinĭo						
*3Torricelli
Olo	niliye	winges	winges niliye	winges winges	eti plen 	eti plen niliye	eti plen winges	eti plen winges niliye	eti plen winges winges	eti plen eti plen 
Au	k-iutip	wiketer-	wikak	tekyait	hispinak	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	hiswiyen
Valman	alpan	viě	viě-ŋô	viě-viě	klago olun					
Mountain Arapesh (Bukiyip)	ati-ny	bie-ch	bie-ch ati-ny	obat-ich	nobat ati-ny	onowip-ich	onowip ati-ny	onowip bie-ch	anap-ich	anap ati-ny
S Arapesh (Mufian)	en S	bi S	wan S	bi Si bi S	[3] [2]	[3] [3]	wa’angél si’i-ngil wa’angel [2]	… [3]	… [4]	ilifuname-inguf
Monumbo	takù´ a	tsaipe	tsáipe-takúa	tsaipe-tsáipe	nʲátakua	[5]-tákua	[5]-tsaipe	[5]-tsaipe-takúa	[5]-tsaipe-tsaipe	njoánj
*3Sepik-Ramu
Gapun (Taiap)	nambár	se̥ná̤	manáu̯	tovotovó	daram-nambár	[5]-táu̯ne̥-nambar	[5]-táu̯ne-[2]	[5]-táu̯ne-[3]	[5]-táu̯ne-tovotóvo	daram̥
*4Sepik
Biksi	kɛsa	tesyɛnsaʀ̃ 	ındaisar̃	ındai ındai						
*5Upper Sepik
Abau	prin	pris	prumni							
Iwam	nwol	nwis	nwum	nwi						
Wogamusin	red	sus	sum	harsis						
Chenapian	sira	sis	simu	howsis						
*5Ram
Autu	naydowo	yikiyr	urunk	orkweynaywo	yiyle dæni	[5] yiyle mak dowo	[5] yiyle mak [2]	… [3]	…[4]	yiyle yikiyr
*5Tama
Mehek	tamar	tamaf								
Mayo	wuri	pes	mur	eys	letlana	[5] kelara [1]	[5] kelara [2]	[5] kelara [3]	[5] kelara [4]	letpeys
*5Middle Sepik
Namia	tipia	pli	mani	lwa	napei	[5]-ran-waki-tija	[5]-ran-wal-[2]	[5]-ran-wal-[3]	[5]-ran-[4]	lula
Ngala	nʌk	fyt	mwgwl	ary						
Manambu	nakaməy	viti	mugul	a:li	taba:b	abun	abəti	abumugul	aba:li	tabəti					
Yelogu)	nʌkwʌdə	vəty	kwavakw	pərəty pərəty						
Abelam (Ambulas)	nakurak	vétik	kupuk	nakwasa, wan [2] wan [2]	naktaba	[5] sékét [5] kayék [1]	… [2]	… [3]	… [4]	taaba [2]
Boiken	napʌ	vərykŋ	mwgwlykŋ	nʌwarʌ						
Iatmul	kɨta	vɨlɨvɨlɨk	kuvuk	ainak	taba-nak	sɨla-kɨta	sɨla-vli	sɨla-kuvuk	sɨla-ainak	taba-vli	
Kwasenen (Hanga Hundi)	natapa	yéték	hupuk	yétiyéti		
*5Sepik Hill
Sanio	hɛta’i	hɛsi	hɛsi heta	hɛsiohɛsio	’ɛrɛtifɛni					
Hewa	tabakhali	yiya	yumilia			maluɛnia				
…Body parts	name	namalu	favalo	kolu	keli	maluene	tagu	aluene	tamey	aley
Bahinemo	dʌbatha	husi	huməli	gʌda	hʌlbafu					
Kapriman	dıbar	kothi	humbVli	gayjala	sEjifa					
Alamblak	rpa	hos	hos-f-i rpa-t	hos-f-i hos-f	tir yoht-t	[5]-i manakor tirtho [1]-t				tir hos-f
*4Leonard Schultze
Walio	aʎia gʌʎaʎiʎau	g̵uřařaʔ	gulabuʎoʔ	sag̵ob̵ab̵o						
Papi	sunaboku	suwʌbiyaio	amukʌnob̵e	buyap̵ai						
*4Nor-Pondo
Murik	abḗ	kṓbo	kerṓngo	saȵnango	tabū́go	patéib [1]	… [2]	… [3]	… [4]	dā́rabór
Chambri	mbwia-	-ri	-ram							
Yimas	mpa-	-rpal	-ram-nawt	ma+(dual+dual)	tam	tam mawŋkwat [1]	… [2]	… [3]	… [4]	nuŋkarawl
Karawari (Tabriak)	mba-	-ripay	-rianmaw							
Angoram	mbia-	-par	-elɨm							
*4Ramu 
Miyak (Kyenele)	ŋaykhʌkh	aʎawin	alilaŋgwam	aŋgʌdasım						
Pinai	joɽo'də	jan'dɛɽimi	jan'dɛɽim ɸi'la	agəi'ñə						
Aramo	a'gə	həgə'naβəma'ɽɨ	hɨxɨ'ɽaɽɨβɨ	nəs'kʷə						
Waibuk (Haruai)	paŋɛmp	mʌs	mʌs akop̵aŋk	haŋgauk mʌs	mamənt					hřakᵊ pətʰ
Banaro	'woné	'ŋɨnʌ'kʰ̥ɨn	'ŋɨnʌwó	b̵ɛⁿdoᵏ						
Alfendio	kʰundʌpam	kʰundamwin	gumayŋ	gumayŋ						
Rao	jandakro	kawuku	karuku	sraku						
Watam	gaku	noini	giramo	pourek	rapun					par-niŋ
Gamei (Borei)	kabɛ	mbuni	mbɔ:naka	pa:wən	parmbɛ					parni
Kaian	kaku	mbuniŋ	gɛramaut	paureik	rapauŋ	mbut-[1]	mbut-[2]	mbut-[3]		
Bosman (Bosngun)	kɔku	buni	bɔnka:k	bɔ:gur	kənubaŋ					kambuni
Giri (Kire)	gere	gere-han	vi’bare	fee	mee	farmbor	har	səgan	fatutti	ppək
Mikarew (Aruamu)	amə’ra	pɔ:ni	pɔmənimkasam	pɔməni ko pɔməni 	pɔməninja pɔmən					
Igom	ubu’aka	mɔkupea	mɔkupea unu’anaŋga	wiatarumaŋga	ariamabi’amaka					
Tangu	unu’am	munai	munezina’ga:ka	deapaimapai	de:zinaga					
*3East Papuan
Yele	ŋmə	mııyo	pıılɛ	baadı	lımı	wenı	pyıřü	wæ ælı	tüü	ya
+Kazukuru	nasata	runaruma	taniro	dinoe	limoni	pinopo	sineva	sulasu	lusi	genole
Savosavo	ela	edo	igiva	agava	ara	pogo	pogoro	kui	kuava	atale
Sulka	tīan	á lómin	kor lo tịge	kor lo lo	a ktiek	[5] he hōri ōrom [1]	… [2]	… [3]	… [4]	a ló ktiek
Anem	mîdê	niak								
Bilua	omadeu	omuqa	zouke	ariku	sike	varimuja	sikeura	siotolu	siakava	toni
Baniata	tufi	eri	hie	avo	sodu	tubi	ohio	bihio	bovoho	to
Lavukaleve	dom	lemal	eña	nun	sie	oa	soa	sevi	sava	kanoñam
Kuot (Panaras)	nomurit	naraen	naien	nagala	muanam	gunamur	gamura	gamin	gamiala	manaburuan
Baining (Qaqet)	a ŋiŋƚsácha	a rekƚmeneîen	a ndópƚngoes	a rátpes	a ngérchit	[5] dat demka	[5] dat [2]	[5] dat [3]	[5] dat [4]	ngerichíngrim
Taulil	tagata	mukom	komaqrun	bilaqataria	libeti	[5]-ko-[1]	… [2]	… [3]	… [4]	idonok-pakatam
Butam	tagata	mukumip	mukuvala	valagataria	limavati	[5] ma tangata	[5] ko mugumip	[5] ko mugavala	[5] ko [4]	inokatakam
Nasioi	na-	ke-	bee-	kade-	paqnokoq	[5]-keta naduntaa	[5]-keta keƚnankataa	[5]-keta beeƚnaumotaa	[5]-keta kadenaumotaa	kiboda
Buin	nonumoi	kiitako	paigami	korigami	upugami	tugigami	[3]tuo	[2] tuo	kampuro	kiipuro
Rotokas	katai	erao	vopeva	voresiura	vovavae					
*3Tasmanian 
+Tasmanian NE	męrę	pŭę								
+CE	mara	pĭę								
+SE	mara	pŭę								
*3Andamanese
+Aka-Cari	tolbó	nérpól								
+Aka-Jeru	ondoplO	on,jinkO	onda:ɸol							
+Aka-Kede	luáh mó	i’irpól								
+Oko-Juwoi	a-lungui	re paur	n’ra-lungui	rem-pa-ke	a-chapar					
A-Pucikwar	lutuba	ir-paur	ar-lungi	iram-pai-ke	ar-dire					
+Akar-Bale	uba	id-paurotot	ar-ubao-at	idi-pagi-ke	ar-pulia					
+Aka-Be-ada	ūbatūl	ik-paur	ēd-ār-ūbāī	ē-īji-pagi	ār-dūru					
Onge	iuaiya	inaga	irejidda							
Jarawa	woy	na	malawr							

#aust
*Australian
Enindhilyagwa	auliaba	ambilima	abliakalpia	abuiabua	amukuale	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	amambaruku
Yanyuwa	arrkula	kanymarda								
Gagudju	noòrkudua	gèrminda	[2] noòrkudua	[2] germinda	yakadĭtji	takadĭ̀tji noorkudua				
Kungarakany	wangabung	kičaraba								
Mangarayi	wumbawa	ŋabaranwa	ŋabal. awa	ŋabaranwa ŋabaranwa						
+Mingin	tʸuwaRnyu	Tikinʸa	Tantʸilta	Tikintalʸu-Tuwaƚʸu						
Tiwi	jati	jiraɹa	jirat̪ərima	jatapinti	puŋiniŋita	kəřviŋara	[6] [2]	[6] [3]	[6] [4]	wamutirařa
Limilgnan	ajun	aykgurr	[2]-[1]		iyirr murnikgay					
Garawa	yingamali	gudjara	[2]-[1]	[2]-[2]	[2] a-bagi-[3]	[2] a-bagi-[2] a-bagi-[2]				mani [2]
Wanyi	yingkanyi	kujarra								
**Mangerrian
Mangerr	iyama:m	uŋgergerg	ungoid’							
Urningangg			ungo:ndj							
**Yiwaidjan
Margu	roka	orialk	orialkeraroka							
Iwaidja	warad	ŋargarg	[2] il [1]	[2] il [2]	gurgamadjunu					
Maung	jaragab	ŋargarg	[2] la [1]	[2] la [2]	wurgamadjjuṇu					
Amarag	jabaran	ilibulug	alaburug							
**Burarran
Burarra	anŋarabe	abirigiliruga	[2] [1]							
Djeebbana	waràbbana	karnayedjabba	[2]-[1]							
Guragone	ŋɛ lɛ bo	awunimogobo	[2] [1]							
**Maran
Alawa	dařiñiyi	yiřwařini	jilmurgu							
+Warndarang	waŋgiñ	wudŋuy	wudŋuy ṇa-gayi		ṛa-waŋgĩn ṛa-murji					ṛa-waŋgiñ ṛa-murj baà ṛa-gayi ṛa-murji
Mara	wanggiy	wuruja	wuruya-gayi	[2]-[2]	mani n-murji	[5] [1]	[5] [2]	[5] [3]	[5] [4]	[5] [5]
**West Barkly
Ngarndji	gaŋgugja	gudjaranlu								
…Gugandji	gandawgi	gudjara	murgunga							
Djingili	djaŋgubaṇi	gugjaraṇi	mur̃gunbala	maṇḍamaṇḍa			warridirli			maṇḍaƚmaṇḍa laarangju
Wambaya	garndawuga	gudjara	murgunbala	kangùja						
Allana	gangùji	kùtjari	murgùnji	kaijàdji	pukàni					
Bingongina	yangàlu	kùtjera	murkùna	dàdu						
**Laragiyan	
Laragiya	kălăguk	kălăjĭlĭk	[2] [1]	[2] [2]	kuiare					
Wulna	telingita	toloya	toloya telingita	[2] ma [2]						
**Daly
Ngenkikurrunggur	wukume	fagarri	warrakma	[2] [2]	meyeníngki					[5] [5]
…Ngenkiwumerri	wungkume	wakari	warakma	[2] [2]	teme [1]					
Murrinhpatha	numi	nintha	nɔmɔ	perrkenku						
*3Bringen-Wagaydy
Wadjiginy	ŋantʸitʸ	parkatamalaŋ	parkata ŋantyity	[2] [2]	para [1]					
Giyug	ngantʸity	parkatamalang	parkata [1]							
Ami	nganti	miyitya	[2] [1]	[2] [2]	peranganti					
Manda	nganti	miyita	[2] [1]	[2] [2]	panganti					
Kuwama	ngantʸitʸ	parkatangkenʸ	parkata [1]	[2] [2]	para [1]					
Maranungku	ngantawany	miyitiny	neny mete	[2] [2]	pengenti					
Mariyedi	nginge	čičukune								
Marithiyel	ŋintʸi	tʸitʸukuni	nimpini	[2] [2]	muri [1]					
Maridjabin	ngintʸi	tʸitʸukuni	nimpini	[2]-[2]	punti [1]					
Magadige	ngintʸi	tʸitʸukuni	nimpini							
Maridan	ngintʸi	tʸitʸukuni	nimpini							
Marimanindji	ŋandʸipe	pinʸiti	alikinti	pinyiti pinyiti	pukinti ŋantʸipe					
Maringarr	ŋintʸi	tʸitʸuk	animpur	[2] [2]	punti ŋintʸi					
*3Malag-Malag
Dyeraidy	yawunuka	weRenuka	wuRitʸawun	weRunweRun	nenʸulk yaŋarmutuŋ					
Malakmalak	yanak(nga)	werena	[2] [1]	[2][2]	nenyik yananggarra	[5] [1]	[5] [2]	[5] werenayana	[5] [4]	[5] [5]
Yunggor	yempöyu	yöröntʸöyu	[2] [1]	[2] [2]	memek [1]					
Madngele	nempöyo	kuruntʸöyu	[2] [1]	[2] [2]	memek nempere					
Kamu	nempayu	palpmura	[2] [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]					
**Djamindjungan
Djamindjung		djiram	murgunmulu							
Ngaliwuru		yiram	murgun							
Nungali	gadju	yiram	yidanmulu							
Djeragan
Miriwung					yawurru					
Kitja	nundi	buba	guriji	wularri						
**Bunaban
Gooniyandi	yoowarni	garndiwiddi	ngarloodoo [3/4]		[2] [2] yoowarni					
Bunaba	yuwana	thurranda	ŋalgurru							
**Nyulyulan
Nyulnyul	war	kujarr	irrjiwar	kujarra kujarr						
Djawi	wandjari	kuyarra	edjar	[2]-[2]						
Baadi	aRindji	gudjara								
Warwa	wanyjarri	kujarra								
Nimanbur		kujarr								
Dyaberdyaber		gudjara								
Yawuru	waranyjarri	gujarra	gudit-e	[2[-[2]	[2]-[3]	[3]-[3]	manyja			
Nyigina	wingair	kutjara	[2] [1]	kutjar [2]						
Dyugun (Dyuezun)		gudjara								
**Wororan
Wunambal	-mɨrrige	majerri	majerri -mɨrrige							
Ungarinjin	meri	medjeri	med-jeri-na							
Worora	iarung	iarungandu	iarunguri		angalia					annganngalja
Gambera	-jari	-mad-jeri-mija	mad-jeri-na							
Miwa	-mrige	mad-jeri	mad-jeri-mrige							
Wilawila	-jali	madjeri								
**Gunwinyguan
Jawony (Djauan)	adjìri	tjèrt-kura	kùlpa	amàrgwin	[2]-[2] [1]					
Rembarrnga	waŋginda	yabbah	djubudjubun							
+Ngandi	waŋgiñʔ	yapanʔ	ba-[2]-ba-[1]							mar-yapan
Ngalakan	wòngin	meiàppan	puramùrko	yapàiapan						
Gunwinggu	nakudji	boken	danjbik	kun-karrng-bakmeng	kun-bid-gudji					kun-bid-bogen
…Kune	nakudji	djarrkno	danjbik							
…Manyallaluk Mayali	nagudji	burrgenh	worrbŋam							
…Avoidance	(m)an-ngomi	bulalh	(m)an-[2] [1]							
Warlang (Kunbarlang)	nagudji	ga:burg	[3] bala [1]							
Dalabon (Ngalkbon)	wanjiŋ	jabban	jabban wanjiŋ							
Waray	enjèrri	garànklul	garànkenjeri							
+Wulwulam	unjerring	billawilla								
Nungguƚbuyu	añjābugij	w₂ula-wā	w₂ulañbaj	w₂ulalwulal	maraŋ-[1]	[5] [1]	[5][2]	[5] [3]	[5] [4]	[5][5]
Wagiman	nungarin	larima	murrkgun							
Wardaman	lèggo	quiàmin	mùrgun	pudàmeru						
Yangman	lègga	quiàmin	mùrgul	ikùlu	nòlgin					
**Pama-Nyungan
+Yabula-Yabula	warrangin	blathurr	[2] warra(ngin)	[2] [2]						
+Yotayota	iyawa	bultjubul	[2] [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]	dausan				[2] biyin
+Muk Thang	kootopan	booloman	[2] batha [1]	[2] batha boolung						
+Dhudhuroa	bore	warkolala	[2]-[1]	[2]-[2]						
Gumulgal (Kala Lagaw Ya)	urapon	ukasar	ukasar-urapon	ukasar-ukasar	[2]-[2]-[1]	[2]-[2]-[2]				
Muruwari	yamn	kapu	kapuyama	kapulanta	marangka	marangkua	maranga kapu	(… kapuyama)	… kapulanta	marangka marangka
Warumungu	jändi	gudjara	wurgadi							
+Pallangahmiddang	ka(Re)ti	polithap								
Flinders Island	wu’dumu	uteara	irngku	waruka						
Flinders Is.	uponu	oteara	ountua	imbimbual	untua					
*3Bandjalangic
Bandjalang	jäbur	bula:bu	[2]-[1]	[2]-[2]						burur bu jambai
…Kambuwal	tonway	bubia	bubiathi							
…Winjabal	yabbro	barroro	[2]-[1]	[2]-[2]						
…Yugumbir	yabur	bulah	[2] [1]	[2]-[2]	[2]-[2]-[1]					
*3Yuulngu
Djinang	wuṟpmi	biŋgili								
Dhangu	wanggain	bininggili								
Dhuwal	waŋgany	bulal’	ḻurrkun’	[2]-ma-[2]	gooŋ [1]					
Djambarpuyngu	waŋgany	ma:rmaʔ	Lurrkun’							
Gupapuyngu		ma:rmɑ	Lurrkun’							
Djinba	wiypani	maltjana								
Ritharngu (Ritarungu)	wiìpiyaŋʔ	bulal-mañjiʔ		mañibaruʔ-ŋu	àrpal					
Dhay’yi	wanggany	märrma’	ḻurrkun’							
Jarnango (Yan-nhangu)	waliba	marma	gɔlbur							
*3Tangic
Gayardilt	tʸat̪aṛa	kiyarŋka	puļţamura	[2]-[2]						[2] marlda
Nyangga			burldamurra							
Yugulda (Ganggalida)	tʸaθara	kiyarngka	tarntʸilta							
Lardil	wanŋi	gianda	mungalar	gian bana gian	[4] bana [1]					
*3Pama-Maric 
*4Paman
*5Northern
+Gudang	apirman	elabiu	dama							
Atampaya	n̪ipima	uðyama	wuţuma							
+Wudhadhi	wema	aroma	yoman	mobama	muta					
Uradhi	𝑛ℎipima	uθima	wutʸuma							
Tjungundji	pema	abute	sumasuma							
+Linngithigh	pim	odhithigh	cum							
Alngith	pi-m	oθi-𝑡ℎ								
+Mpalityanh	ipi-m	uθi-m								
+Yupngayth	pemi	abot’u	s’umajum							
+Ngkoth	pi-mam									
+Yinwum	𝑛pi									
Anguthimri	pimi	ðwit̪i	ţumu							
Mbiyom		otʸ-im								
*5Middle
Wik Me’anha	thonem	kö.tʸ-m								
Wik Ngathana	thoenoem	pulnham	pulenh-thun							
Wik-Mungkan	tonam	kuuyijam	ko’olam	yotu						
Wikalkan		pul(-nm)								
Kugu-Muminh		kytʸe(-le)								
Pakanha	thonam	kuchim	ko’alm							
Ayabadhu	thono	kuche	ko’ele							
*5Western
Yir Yoront	yirr	koyrr	wapayrr	morrmaq	yorthelemrr	pulkoyrr	yorthelemrr yormart [2]	… [3]	… [4]	yorkoyrr
Thaayorre (Trad.)	thono	kuthirr	pinalam		yuur mong					yuur koylele
…(Modern)	thon	kuth	pin	por	yuur	chich	chep	eet	naan	ten
*5Northeastern
Umpila	niʔi	pa’amu	kukuthi	mangku						
Kuuku Ya’u	nyiʔi	paʔam								
Kaantyu (Kanju)	niʔiƚ
(-lama)	pa’amu								
*5Lalalamic
Lama-Lama	hanawor	swor	awar							
Umbuygamu	opar	swor	awar							
Mbariman-Gudhinma	pwon	aðer	paʔ							
+Gugu Warra	hanawor	swor	awar							
*5Coastal
Gugubera	tyiningkel	pulénytyer	konówer							
*5Central
Thaypan	pul	rmbe								
+Gogo Mini	apul	yirnpa	arulko	arbunjy [4/5]						
Oykangand (Kunjen)	enonggab	ujir	errab							
…Olkola	enongg	uchir	errab							
Kawarrang		udʸir	e𝑟ap							
*5Norman
Kurtjar	ni:β	mpa:k	muda nuda							
+Kuthant	lum	mpiɣa:r	orineh							
*5Flinders
Gugadj	choarng-ngo	tigina	tarngiltana							
*5Southern
+Agwamin	n’giri	m’bαk	ar’tjα							
+Mbabaram	ŋḍádam	mbɨl	arḍu							
+Mbara	ngonum	m’boala	marakai							
Wamin	n’gi:ti	bɑ:là	ar’tju	a’rama						
*5Mayabic
+Mayi-Kutuna	wanggari	kurrpaya	[2] [1]	pulakarra pulakarra						
+Mayi-Kulan	wangga	pulakarra	kurrpara	[2]-[2]	
Mayiabi	kuroi	bullaganah	mathingulah	gubarrah						
*4Yalanjic
Guugu Yimidhirr	nubuun	gudhiirra	guunduu [3/4]		gaguwarr					
…Brother-in-law	nhuluur	dhambuul	guluur							
Gugu Yalandyi	nyabun	jambul	kulur	[2]-[2]	mara					
*4Yidinyic
Yidiny	wigsin	büllaroo	goolbora	moorgha						
Dyaabugay	nyiwul	mulu	dawul	[3][3]						
*4Dyirbalic
Dyirbal	yuŋgul	bulay	gaɽbu	bulayirin-bulayirin	bulayiƚgaɽbu	gaɽburungaɽburun				
Warrgamay	yuŋgul	yaga	gaɽbu							
*4Nyawaygic
Nyawaygi	yuŋgul	yaga	ga:bu	ga:buga:bu [4/5]						
+Wulguru	yonkol	yakka	tetjora	yongonda						
Bindal	yungul	yugga	murgine							
Maric 
+Guwa	kuRunyu	wurra	kurrpara	wurrapanta wurrapanta	marapithu					
+Yanda	kunipa	pulari	ruto	ecarra						
+Yirandhali	ungarr	boolarri	goorboore	poorooga						
Gunggari	yungkul	pulari	kurrparu							
Birria	marinha	parrkula	parrkula marinha	parrkula parrkula						
Gugu Badhun	wirba	boollaroo	koolbarro	koorunga						
Warungu	gnyungul	bula𝑟i								
+Yilba	wongra	boolli								
+Biri	waṛba	bularu								
+Giya	warpa	kotoo	mundula	kutpoora						
+Yiningay	wongara	booladie	koorbaddie	[2]-[2]						
+Wadjalang	wangkara	bulardu	[2] [1]	[2] [2]						
+Gayiri	wungara	boolaroo	[2]-[1]	[2]-[2]						
+Gangulu	wabe	bularu	[2] [1]	[2] [2]						
+Bidyara	wongra	boolaree	kokobra	[2]-[2]						
Margany	wakanʸu	ura	gudbara							
Gunya	waŋgara	bulaḍi	[2] [1]							
Guwamu	yahumun	kubbo	booragoolam	kubbo-kubbo						
Mandandanyi	wongra	bulardu	[2] [1]	[2] [2]						
*3Waka-Kabic
+Bayali	onegan	blaue	kango							
+Darambal	waṛba	bula	[2] [1]	[2]-[2]	maldan	[5] [1]	[5] [2]	[5] [5]	[5] [5] [1]	gungu
Waga	kumbe	bua	kuram	bogo						
Duungidjawu	garu	biya:yu	goromda	(yo:ran)						
Muringam		grogna	grunda							
+Barunggam	weŋge	gambargañ								
+Wuliwuli	garwu	bula								
+Gureng Gureng	ñula	bula	bula ñula							
+Gabi (Dippil)	kalim	buller	kurbunta	[2] gira [2]	[5] [1]					
*3Durubalic
+Turrubal	kunnar	boodela	muddan	[2]-[2]						
+Gowar	kunara	boodla	[2] [1]	[2] [2]						
+Yagara	kunnar	pudla	[2] [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]					
*3Gumbaynggiric
Gumbaynggir	galugun	bulari	bulari-galugun	[2]-[2]	[2]-[2]-[1]					
+Yaygir	arugurum	yulwari								
*3Yuin-Kuric
+Yugambal	darrar	buta	butagarar	[2] [2]						
+Nganyaywana		dwala								
Dyangadi (Worimi)	wadhu	buta-buta								
+Gadang	wagul	buluwal	buluwal wagul							
+Awabakal	wakḁl	bula	uro	waran						
+Gundungurra	medung	pulla								
+Ngarigu	kootook	boolong	booloom catha [1]	booloom catha booloom						
+Dyirringany	mirdindṟal	dirriba	duruŋada							
+Dhurga	midVn̪d̪al	mAŋAndawara								
+Dharawal	wangkara	bularu	bularu wangkara	bularu bularu						
+Darkinyung	wagul	bula	gurai							
+Dharuk	wagul	buler	buriwai	wagulwurri						
*3Baagandji
Bandjigali	ndidja	bargulu	[2] [1]	[2] [2]	yanḏa mara					
Darling (S Baagandji )	ngidja	barkulu	[2] [1]	[2] [2]	yanḏa mara	garu [5]				
Dhanggagarli	neetcha	piakullu	[2] [1]	[2] [2]						
*3Wiradhuric
+Gamilaraay	maal	bulaar	gulibaa							
Yuwaaliyaay	milan	bula:r	guliba:	bulawula:r						
Ngiyambaa	magu:	bulagar	bulagar magu:	[2] [2]						
Wiradhuri	ngum-bai	bula	bula-ngum-bai	[2] [2]	[2] [2] [1]					
*3Kulinic
+Wemba Wemba	gebin	buledja	gebin ba galəbul							
+Djadjala	gaiab	buledj		[2] ba [2]						
Madi Madi	giaga	buleḏa	[2] ba [1]	[2] [2]	[2] [2] [1]					
+Wathawurung	kuinmoyt	bulayt	[2] ba koynmayt	[2](ba)-[2]	bulatj-ba-bulatj-ba-kuimatj					bolen marna
+Kolakngat	kai-up	polet	polet kai-up	polet polet						
+Woiwurrung	ganbu	bindjirru	bindjirru ganbu	[2]-(ba)-[2]						
+Bungandidj	wandhu	pulayt	[2]-ba-[1]	[2]-ba-[2]	puwi-ba-puwi-[1]		puwi-ba-puwi-ba-puwi-ba=wandhu			
+Kuurn Kopan Noot+  	kīappa	pūlītcha	bālēn mēa	[2] bā [2]	kīap marrang	[5] bā [1]	pūlīt tulliyerr marrang	[5] bā [3]	[5] [4]	pūlīt marrang
+Chaap Wuurong	kæp yang gnūrak	pūlīt whummin	kartorr	[2] bā [2]	kæp mun’ya	kæp tulliyær mun’ya	[5] bā pūlīt	[5] bā [3]	[5] [4]	pūlīt mun’ya
+Warrnambool	kayap(a)	pulayt	[2] ba kayap	[2] ba [2]	[2]a [2]a [1]					pulayta marang
+Nari Nari	giaga	buleda	[2]-na-[1]	[2] [2]	[2] [2] [1]					
*3Ngarinyeric
+Ngarinyeri	yammalaitye	ninkaiengk	neppaldar	kuk kuk						
+Keramin	meta	raangool	raangool met	[2] [2]						
+Yitha-Yitha	mo	thral	thral mo	[2] [2]						
Ngawait	metatta	tangkul	tangkul meto	nailko						
Yuyu	metha	ranko	ranko-meta							
*3Karnic
Pitta-Pitta	nuṛuṛu	parrkula	parrkulaŋuṛu	[2] [2]						
+Lhanima	kunja	parkulu								
Arabana	nguyu	parkulu	kulpari	[2]-[2]	maRa	[2]-[2]-[2]				
+Ngamini	ŋun̪ara	parkuna	parkuna ŋun5ara							
Yandruwandha	goona	barkoola	barkoola goona	[2] [2]						
+Diyari	kuṇu	mandu	parkulu	[2] [2]	[2] [2] kuṇu	[3] [3]				
Midhaga			parrkula							
Garuwali	mirina	barkulu	[2]-marrar	[2] [2]						
+Yarluyandi	kuña	parkulu	parkulu kuña							
Wangkumara (Ngura)	watu	barkulu								
Malyangaba	koola	boola	boolera-kulata	boolera-boolera						
Yawarawarga	guna	barkola	[2] [1]	[2] [2]						
Dirari	gu𝑛u	màndu	parkulu							
Pirlatapa	obmuto	mandrru	parrkulu	yandymurra						
Badjiri	kurrityia	pulana	bulukurrityerri	[2]-[2]	murrawurgan					
Bidjara	wanggaṛa	bulaṛu	[2] [1]							
Yardliwarra	orru	barcolu	[2]-ngaru							
*3Wagaya-Warluweric
Wagaya	nànji	bùrkěta màlung	bùrkěta [1]	bùrkěta màlung nànjì						
Warluwara	érgolū	kōt’a	pā́pola							
*3Kalkatungic
Kalkatungu	ajar	ʎuati	kurpai	[2]-[2]	makat̪i-ajarna	makat̪i ŋaran̪a [1]n5a	… [2]	… [3]	… [4]	… makat̪i ŋaran̪a
+Yalarnnga	nooreroo	cherkumber	boolerler-booneroo	[2]-[2]						
*3Arandic
Alyawarra	anyinta	athirra	irrpitja							
Aranda	ninta	terama	terama ninta	terama tera	terama teraninta					iltja ulbara
Kaytetye	wunʸirV	athir								
Anmatyerre	anʸintV	thir								
Andegerebinha	awonyera	athir	woritta	erknira						
E Aranda	anʸintV	athir	urupidja	[2] [2]						
*3Southwest
*4Ngumbin
Walmatjari	kayan	kurriny	murrkurn							
Djaru	jaŋi	guɖa’ra	murgun							
Gurindji	jintaku	kujara	murkuṇ							
Mudburra	tjindàgu	kutjàra	mùrgun	dàdu						
Ngarinman	jintaku	kujarra								
*3Marngu
Garadjari (Karadjeri)	warandja	gudjara								
Nyangumarta	waRatʸa	kutʸara	[2]pa[1]	[2] pa [2]	tʸina	tʸikitʸi				paRirtʸiri
Mangarla	waṛadja									
*3Ngayarda
*4Inland
Ngarla	burdinal	gudera	burgu	[2] authong						
Nyamal	yikạmat̯a	kut̯ạra	purku							
Panytyima	yika ma𝑡a	kutha(rra)	jarrkurti	manuwarra						
+Tjurruru	ku𝑔𝑛tʸi	kutara	jarrku							
Wariyangga	kayanu	kutharra	jarrku							
*4Coastal
Kariyarra	kuñcịmu	kut̯ạra								
Ngarluma	gunyji	gudharra	purrgu	[2] [2]	[2] [1]					
Martuyhunira	kalika	kayarra	jarrkurti							
Nhuwala	kayạnu	kuyạra								
Yindjibarndi	kunytyirri	kuyharra	tyarrwurti	kuyharra kuyharra		tyarrwurti tyarrwurti				
Kurrama	kunytyirri	kuyharra	tyarwu.ti							
Pinigura	ku𝑔𝑛tʸi	kutara								
Djiwarli	kayanu	kutharra	jarrku							
*3Mantharda
Thargari	kayanu	kuðara	cargu							
*3Kanyara
Dhalandji	kurrika	kuyarra	jarrku							
Bayungu	kurrika	kutara	marnkụrr							
Burduna	kurrika	kuyarra	jarrku							
*3Kardu
+Yinggarda	kootea	koothurra	mungooraba	[2] [2]	wurayi					
Malgana	kootea	koodthera	mangaranoo	patanooenpa						
Nhanda	koothea	woother	marronoo							
*4Wadjari
Watjarri	kurriya	kutjarra	marnkurr							
Wirdimay	kutea	kutharra	[2] wa [1]	[2] wa [2]						
Badimay	gurriya	gudharra	gadyadi	[2] [2]	mara [1]					mara [2]
*4Wati
Western Desert	kutju	kutjarra	marnkurrpa	[2]-[2]	[2]-[3]	[3]-[3]	[3]-[3]-[1]	[3]-[3]-[2]		
Kukatja	kutju	gu-darra	mun-kuripa							
Pitjantjatjara	kutju	kutjara	maṉkurpa	[2]-[2] / puupala	paipa	tjikitji	tjapanpa	aiti	nainpa	tiinpa
Yunkunytjatjara	kutyu	kutyarra	ma𝑛 kur(pa)	[2] [2]						
Kokata	kutju	kutjara	mankurpa	[2]-[2]	rdaka					
Ngaanyatjarra	kutju	kutjara	mankurpa	[2] [2]						
Nijadali 	kutju	kutjara	mankurpa	[2] [2]						
Antakarinya	kutju	kutjara	mankurpa	[2] [2]						
Pintiini	kutju	kutjara	mankurpa	[2] [2]						
Pintupi	kutju	kutjarra	ma𝑛gurba	[2] [2]	payipala	tjikitjipala	tjapanpala	yitipala	nayinpala	tinpala
+Wirangu	guma	gudhara	yalgarda	gabu	wima					
Warnman	paţu	-kutʸạra								
*4Ngarga
Warlpiri	tinta	tjirrama	wiṟkatu	(paṉu)	rdaka					
Ngardi	tji𝑛ta	tjiřama	wagudu							
Warlmanpa	jinta	jirrama								
*4Nyungar
+Nyungar Minang	dombart	gurdar	wahrang							
+Pipelman	doombart	gugal	murdine	boola 						
+Wadjuk	kanʸ	kutʸal	waRaŋ	[2]in[2]in	maRatʸinpaŋka	[5]kutʸirkan	[5]kutʸir[2]	… [3]	… [4]	pilipili[5]
+Neo-Nyungar	qääyün	quüdʸingʸ	mäerdingʸ	[2]-[2]						
+Tjapanmay	kein	kojal	mo	[2]-[2]						
*4Ngadjunmaya
Ngadjunmaya	kean	koojal	yalgatta	murna	[2]-[2]-[1]	warru uwarrugu				
*4Yura
Adynyamathanha	upm9anaka	alpili	ulpařinha	ubmomurra						
…Wailpi	unaworta	alpillanna	ulpalie	[2]-[2]	[1] mara					[2] muruku
Banggarla	kuma	kuttara	kappa	ngerla						
+Kaurna	kuma	purlaitye	marnkutye	yerra bula						
Nugunu	gubma	budlina	mungweena	terralina						
Narungga	arieko	bulli	mangore	gerrie-bulli						

#pidgin
*Pidgins and Creoles
**Arabic-based
Turku	way	tinen	talata	arba	kamza	site	saba	tamani	tise	ashara
Nubi	wai	tinin	talata	arba	khamsa	sita	saba	tamanya	tisa	ashara
**Motu-based
Hiri Motu	ta	rua	toi	hani	ima	tauratoi (sikisi)	hitu	taurahani (et)	taurahani-ta	gwauta
**Zulu-based
Fanagalo	wan	tu	tri	fo	fayif	sikis	seven	eyit	nayin	ten
Naga-based
Naga Pidgin	ek	duy	tini	sari	was	cʰoy	sat	at	nəw	dos
**English-based
*3Atlantic
Gullah (Sea Isl.)	wʌn	tu	tɹī	fō	ɸɔiβ	sɪks	sɛβm	et	nɔin	tɛn
Jamaican	wan	tuu	ch(r)ii	fuo	faiv	siks	seven	iet	nain	ten
Virgin Is.	an	tu	tri	fo	foiv	siks	sebn	et	noin	ten
Guyanese	wan	tu	trī	i fɔr	fajv	siks	sɛbm	et	najn	tɛn
Srananƚtongo	wan	tu	dri	fo	feyfi	siksi	seybi	ayti	neygi	tin
Saramaccan	wán	tú	dií	fö́ 	feífi	síkísi	séibi	áiti	në́igi	téni
Krio	wan	tu	tri	fo	fayv	siks	sevin	et	nayn	ten
West African	wan	tu	tri	fo	fayf	siks	seben	et	nayn	ten
Djuka (Aukan)	wan	tu	dii	fo	feifi	sigisi	seibi	aiti	neigi	tin
Nigerian	won	tu	tre	fo	fayv	sis	sevin	et	nayn	ten
*3Pacific 
Tok Pisin	wan	tu	tri	foa	faiv	sikis	seven	et	nain	ten
Roper R.	wambala	dubala	thrribala		faibala		seben		nayn	dembala
Torres Strait	wan	tu	tri	po	paib	siks	seben	eit	nain	ten
Pitcairn	wan	tu	sri	fo	faiv	seʔks	sebm	e.əʔ	nain	ten
Bislama	wan	tu	tri	fo	faef	sikis	seven	eit	naen	ten
Solomon	wan	tu	tri	foa	faev	siks	seven	eit	naen	ten
Hawaiian	wən	tu	sri	po	pai(b)	sik(i)s	sebin	ʔei(t)	nain	ten
**Dutch-based
Negerhollands (Virgin Is.)	en	twe	dri	fi	fɛif	ses	sewun	ak	negun	tin
+Skepi (Guyana)	en	twe	dri	firi	fajf	ses		akt	nɛgɛn	ten
Berbice	en	twɛ	dri	firi	fefu	seši	sewm	akti	negn	tin
**German-based
Unserdeutsch	ains	tswai	drai	(fi:)	finf	(sɛks)	sibən	(aç)	(nɔin)	(tsen)
**Iberian-based 
Papiamento (Curaçao)	un	dos	tres	kuater	sinku	seis	shete	ocho	nuebe	dies
Cabo Verde	um	dós	trés	kuátu	sinku	séx	séti	oitu	nóvi	dés
Crioulo (Guiné-Bis)	uŋ	duus	trees	kwatru	siŋku	sees	sɛti	oytu	nɔɔbi	dɛɛs
São Tomé	ũa	dosu	tleši	kwatlu	šĩku	seši	sɛti	otu	nɔvi	dɛši
Principe	ũa	dosu	tẽsi	kwatu	sĩku	sɛj	sɛti	woti	nɔvi	desi
Annobon (Fa d’Ambu)	ũja	dos	tejši	xatulu	šĩku	sejši	sɛte	otu	nɔvi	ãdejši
Macau	um	dòç	tréç	catro	cinco	séç	seti	óto	novi	deç
Malacca	ńgua	dos	tres	kuatu	singku	sez	seti	óitu	novi	des
Palenquero	uno	ndo	tre	kuatro	sinko	sei	siete	ocho	nuebe	dié
Indo-Portuguese (Korlai)	ũ	doy	tre	kwat	sik	sey	sɛt	oyt	nɔb	det
**Italian-based
Lingua Franca	uno	due	tre	cuatro	cinque	sei	sette	otto	nove	dieci
**French-based
Haitian Creole	youn	de	twa	kat	senk	sis	sèt	uit	nèf	dis
Réunion	inn	dé	troi	kat	sink	sis	sèt	uit	nèf	dis
Seychelles	en	de	trwa	kat	sẽk	sis	set	wit	nef	dis
Mauritius	en	de	trwa	kat	sẽk	sis	set	wit	nef	dis
Martinique	yann	dé	twa	kat	senk	sis	sèt	uit	nèf	dis
Guadeloupe 	jõn	de	twa	kat	sẽk	si	sɛt	jÁit	nɛf	dis
St. Lucia	yonn	dé	twa	kat	senk	sis	set	wit	nef	dis
Louisiana	en	de	trwa	kat	sẽk	sis	sɛt	wut	nɛf	dis
FṛGuiana	un	de	twa	kat	sẽk	sis	sɛt	wit	nɛf	dis
Karipúna	un	de	thua	kat	sẽk	sis	sét	uit	néf	djis
New Caledonia	a	de	trwa	kat	sāk	sis	set	wit	nef	dis
S Vietnam	ɔŋ	dFɯ	trɔ	kɐt	sɐn	sɨt	sʌt	wɨt	nFp	dɨt
Michif	payyek	deu	trwaw	kaet	saenk	sis	set	wit	naef	jis
**Slavic-based 
Russenorsk	ọdín	tva	tri	šẹteri	pjœ̆t	sę̆st	sẹ̆m	vǒsọm	divit	dẹsit

#conlang
*Constructed languages
**A priori
/ Dalgarno	va	vH	ve	vo	vy	vu	vai	vei	voi	val
/ Wilkins	pobα	poba	pobe	pobi	pobo	pobɣ	poby	pobiɣ	pobyi	pobαl
/ Leibniz	ba	ca	da	fa	ga	ha	la	ma	na	be
Formosan	taufb	bogio	charhe	kiorh	nokin	dekie	meni	thenio	sonio	kon
Langue nouvelle	ba	co	de	ga	ji	lu	ma	ni	pa	vu
/ Delormel	za	ze	zi	zo	zu	zau	zê	zei	zeu	da
/ Réthy	a	ä	o	ö	e	ë	i	u	ü	
/ Letellier	a	e	i	o	u	ā	ē	ī	ō	bū
/Sotos Ochando	siba	sibe	sibi	sibo	sibu	sibra	sibre	sibri	sibro	sibru
Solresol	redodo	remimi	refafa	resolsol	relala	resisi	mimido	mimire	mimifa	mimisol
/ Reimann	di	vi	li	mi	ki	ri	ti	ni	ji	dé
/Verheggen	ba	de	fi	go	šu	kê	la	me	na	ban
/ Menct	bo	be	bu	do	de	du	fo	fe	fu	bos
Spelin	ik	ek	ak	in	en	an	ip	ep	ap	iks
Bopal	en	de	te	fe	ve	ge	ce	pe	ne	o
/ Maldant	ô	ob	oc	od	of	og	oj	ok	ol	oa
/ Eichhorn	ak	ek	ik	ok	uk	ök	ük	auk	aik	akuli
Balta	ba	be	bi	bo	bu	ja	je	ji	jo	bas
/ Gurin	da	de	di	do	du	das	des	dis	dos	dus
Spokil	ba	ge	di	vo	mu	fa	te	ki	po	ha
Zahlensprache	a	e	i	o	u	ä	ë	ò	à	bè
Völkerverkehrssprache	tiz	tez	taz	toz	tuz	tij	tej	taj	toj	mituj
Pan-Arisch	fur	far	fir	sur	sar	sir	xur	xar	xir	fumpur
Ro	zab	(zac)	zad	zaf	zak	zal	zam	zan	zar	
Modern
aUɪ	a	e	i	o	u	A	E	ɪ	O	U
Babm	bɔ:	de:	fu:	ga:	ha:	zi:	ke:	le:	mu:	a· 
suma	baba	dia	fua	goa	kea	lai	mimi	nui	poi	rei
Loglan	ne	to	te	fo	fe	so	se	vo	ve	neni
Lojban	pa	re	ci	vo	mu	xa	ze	bi	so	pano
Tanerai	marnu	yabnu	cannu	meinu	sunu	yannu	auannu	jaunnu	sautnu	pou
Lusane	ba	ce	di	fo	gu	ma	ne	pi	so	tu
Láadan	nede	shin	boó	bim	sham	bath	um	nib	bud	thab
Eaiea	fa	fb	fc	fd	fe	fg	fh	fi	fj	fla
Roctegedda	ba	ce	di	fo	gu	ha	le	ni	po	ru
Liva	nte	nta	nto	ntey	ntei	nteî	nteu	ntay	ntai	ntaî
Ibubo	aco	acu	acy	ada	ade	adi	ado	adu	ady	aga
Emhay ghee chah	Gay	Ghee	Guy	Gaw	Gow	Gah	Geh	Gih	Gă	Go
**A posteriori
*3Romance-based
*419th century
/ Gigli	na	vu	tre	fe	fi	sse	la	to	no	
/ Gerber	en	dwoi	troi	karoi	penoi	sesoi				deksoi
Communicationssprache	una	dua	tria	quatra	quina	sesta	setta	otta	nona	dia
Pantos-Dimou-Glossa	ono	dyo	tro	tetro	pento	ekso	epto	okto	nono	deko
Universal-Sprache / Pirro	un	du	tri	quat	quint	sex	sept	okt	nov	dec
Volapük	bal	tel	kil	fol	lul	mäl	vel	jöl	zül	bals (deg)
Weltsprache	un	du	tres	cvart	cvint	secs	sept	oct	nov	dec
/ Courtonne	jun	du	rê	qat	cin	sis	pê	to	non	
Pasilingua	una	dua	tria	quadra	quinqua	sexa	septa	octa	nova	deka
Esperanto	unu	du	tri	kvar	kvin	ses	sep	ok	naŭ	dek
Mundolingue	un	du	tri	quar	quin	sex	sept	oct	nove	dece
Kosmos	una	dua	tria	quadra	quinqua	sexa	septa	octa	nova	deca
Lingua / Henderson	un	du	tré	quat	quinc	sex	sept	oct	nov	dec
Mundolinco	un	du	tres	cvarto	cvinto	siso	septo	octo	nono	desem
Anglo-Franca	un	du	tre	quat	quinc	sex	sept	oct	novem	dec
Myrana	un	dui	tre	quar	quin	sex	sib	och	nöf	desh
Langue catholique	un	dve	tre	quator	quin	six	sept	oct	nov	dece
Antivolapük	un	due	tre	kuatt	sink	siss	sett	ott	noff	diss
Dil	un	tun	zan	fir	bej	siz	sib	sek	nov	unez
Universala	un	du	tri	kar	kin	ses	set	ok	nov	dek
Orba	u	du	tre	kat	hin	sei	set	ot	neu	sen
Communia	un	dui	tri	quadri	quini	sexi	septi	octi	noni	dezi
Novilatiin	uun	due	tre	kvar	kvin	see	septe	okte	non	dec
Veltparl	prim	tven	tril	kar	fiv	seks	sev	tam	nov	primog
Nov Latin	un	du	tre	quat	quinq	sex	sept	oct	nov	dec
Dilpok	ja	dä	ze	fi	lü	su	pö	to	ny	jar
Langue bleue	ven	dov	ter	far	kel	gab	čep	lok	nif	dis
*4Pre-WW2
Idiom Neutral	un	du	tri	kuatr	kuink	seks	sept	okt	nov	des
Panroman	un	du	tre	quar	quin	sex	sept	okt	nov	dez
Mundelingva	uno	duo	trio	karo	kino	seto	sito	oto	novo	deko
Perio	un	tem	tir	vor	kin	zek	zip	ok	nop	us
/ Zakrzewski	un	du	tri	kar	kin	ses	set	ok	non	dez
Pan-Kel	en	do	tri	fir	fif	ha	sep	ok	no	de
Ido	un	du	tri	quar	kin	sis	sep	ok	non	dek
Parla	uns	dus	tres	kvas	kvis	sis	ses	ots	nos	des
Romanal	uni	dui	tri	quadri	quinti	sexti	septi	octi	noni	deci
/ Kovalev	hen	deut	tri	tetr	pent	hex	hept	ok	ene	dec
Uropi	un	du	tri	kwer	pin	ses	sep	oc	nev	des
Lips-Kith	tun	twi	tri	pes	pen	sek	sep	nok	nik	tek
Interlingue	un	du	tri	quar	quin	six	sett	ott	non	deci
Hom-Idyomo	uni	du	tɾi	kwatɾi	cinki	sesi	septi	okti	noni	deko
Lingvo Kommona	una	dua	tria	kara	senka	seza	setta	otta	neva	unanta
Omo	un	du	tri	kvar	kvin	ses	sep	ok	nay	dek
Una	een	du	tri	quar	kin	six	sep	ok	nin	dess
Novial	un	du	tri	quar	sink	six	set	ot	nin	dek
Panedo	mono	bino	trio	katro	pio	zesto	sevo	lioto	dievo	mero
Sintesal	un	du	tri	cuar	cuin	sex	sept	oct	non	dec
Mondyal	un	du	tri	kuar	cink	sis	syet	oyt	nof	dez
Interglossa	mono	bi	tri	tetra	penta	hexa	hepta	octa	nonnea	deca
Olingo	unu	du	tri	qar	qin	ses	sep	oq	non	deq
*4Post-WW2 
Auxilia	un	dwé	tré	kwar	kin	sis	set	ox	non	dis
Pikto	un	du	tri	dudu	handi	dutri	handu	handtri	handudu	dec
Speedwords	u	dos	tri	qar	fun	ses	sep	otto	nyn	ty
Esperantuisho	unu	du	tri	kvar	kvin	sis	sept	ok	nown	dek
Mundion	un	dos	tres	quat	quin	six	sem	ot	noem	tan
Frater	uni	bi	tri	kuadri	kuinti	ses	sep	okta	nona	deka
Interlingua	un	duo	tres	quatro	cinque	sex	septe	octo	nove	dece
Antro	oin	du	tri	ku̇ar	penk	seks	sep	ok	neu· 	dek
Unolok	un	du	tri	kat	pjart	si	set	ot	nov	di
Axiom-Variant	un	dua	tri	kvart	kvint	sekst	sept	okt	nona	decem
Ande	an	pe	ti	ke	fo	ju	bar	del	gau	ansii
Stipfone	ün	dü	trê	ïot	panj	seï	hèp	ot	nöw	dêz
Glosa	mo	bi	tri	tet	pen	six	seti	ok	nona	deka
Unilingua	un	du	tri	quatre	cinque	six	sept	octo	nin	dec
Liberanto	un	de	tro	fer	fey	sey	sen	ey	nau	tin
Frendo	una	dua	tria	kua	kuina	sesa	septa	okta	nua	dela
Zamalo	un	dos	tres	quatro	cinqo	seqs	sept	eqto	nowe	deq
Gloneo	un	du	tre	qar	qin	sit	sep	ot	non	is
Eurolengo	un	du	tre	fier	fyf	sis	seven	oko	nun	dies
Unitario	una	dua	troja	kvarta	tzingkva	seksta	septa	otta	nöwa	diksi
Dunia	un	du	tri	kwar	kwin	heks	septem	ok	non	dek
Eurolang	uno	duo	tri	quator	quinque	six	septem	octo	novem	decem
Sen:espera	unin	duin	tirin	forin	fifin	sesin	sepin	ocin	enin	decin
Uni	UN	TO	Tɪ	KA	Sɪ	SA	ET	PO	Nɪ	UNZE
Etwu	ún	dé	twu	cut	sink	sis	set	ot	néf	
Eklektu	ek	du	tri	tcar	pent	hok	sept	pat	nov	deg
Neo-Dalmatian	oin	doi	tra	kátru	káinku	si	šat	yoit	nóiva	dik
Talossan	viens	douâ	tres	qator	simcâ	sex	seifet	vuit	nouâ	bisquinc
Tundrian	un	dous	treis	quatro	cinq	sêix	seut	oito	nôu	dzeç
Pacez	un	du	tri	quar	quin	six	sep	ok	nof	dec
*3Germanic-based
Nu Teutonish	een	tvo	tri	fir	fem	ses	syv	ot	ni	ti
Anglic	wun	tuu	three	for	fiev	six	seven	aet	nien	ten
Euronord	ein	tve	tri	fyre	fif	six	zeven	ackt	nein	ten
Earth Minimal	vaa	du	traa	fo	be	si	staa	ha	na	vaano
Alannaic	ainas	thoi	threiìs	sethour	simphe	hekse	hiphon	thean	ainthean	thoithean
Jameld	aunt	tï	thren	vour	fëfe	zix	tsébun	ight	neön	temz
Paulic	eno	owt	eerth	ruof	evif	xis	neves	thgie	enin	net
Breersh	wɜn	sɜj	trɜj	Huu	Hɔw	sis	saan	ɛj	noon	sen
Ceqli	han	du	tri	for	fai	ce	cil	pal	gau	hanzoi
Adelic	ænne	ðwæ	drï	gwør	bimpe	sekke	sippe	aaþ	niif	Dekke
Futurese	wɒ̃ 	tsÿ	tṛi	foʁ	fäəv	sis	sɛəβm̱	ɛd	nä̃æ̃ 	tsæ̃ 
*3Balto-Slavic-based
/ Majar	jeden	dva	tri	četiri	pet	šest	sedm	osm	devet	deset
Novy Razg.	oziž	zla	gči	regyče	xjag’	femg’	mes’	lomes’	zeljag’	zemjag’
Ladef	yeden	dyo	tri	ned	feyv	si	sem	vocem	nyfe	ten
New Prussian	aīns	dwāi	trīs	keturēi	penkēi	ušāi	septinēi	astanēi	newinēi	dessimts
Sevorian	iedøn	dvaa	trii	ṡøtir	pet	ṡeṡt	ṡedøm	oṡøm	devet	deṡet
Nashina	edët	deva	trie	cetire	pet	sest	sedm	osm	devet	deset
Slovio	din	dva	tri	sxtir	pia	sxes	siem	vos	dev	des
*3Celtic-based
Brithenig	yn	dew	trui	cathr	cinc	sei	seth	oeth	noe	deg
Breathanach	u-n	dua-h	tria-*	cotar	caonc	seis	seicht-n	uacht-n	nuaibh-n	deich-n
Wessisc	an	day / twah	þry	powr	pyf	segh	seggæn	agh	negn	ten
Celltiecc	enn	dau	tri	pedyr	cug	chwech	seith	oith	noiv	decc
*3IE-based
Degaspregos	oinos	dwos	tros	kwetworos	penkwos	sweksos	septemos	oktos	newimos	dekemos
*3Non-IE or mixed
Palawa Kani	pama	paya	luwa	wulya	mara	nana	tura	pula	tali	pama-(?)
Toki Pona	wan	tu	tu wan	tu tu	luka	luka wan	luka tu	luka tu wan	luka tu tu	luka luka
**Artlangs 
*3Media
Proto-Eldarin	ere-, mini-	atta, tat(a)-	nél(ed)-	kánat-	lep(e·n/k)-	ének-	ot(o·s/k)-	tol-ot(h)-	néter-	kaya·n/r-
Qenya	mir	at(t(a))	ole(e)	nelde	lemin	ende	otso	umna	oline(t)	lempe
Quenya	mine	atta	nelde	canta	lempe	enque	otso	tolto	nerte	cainen
Noldorin	min	tad	neled(h)	canad	lheben	eneg	odog	toloth	neder	caer
Black Speech	ash									
Amman-Iar	voron	adha	pored	ganad	bili	toner	cedo	derod	model	laith
Klingon	wa’	cha’	wej	loS	vagh	jav	Soch	chorgh	Hut	wa’maH
Atlantean	dihn	doot	say	kut	shah	luk	tohs	yah	niht	Eh-khep
D’ni	fah	bree	sehn	tor	vaht	vahgahfah	vahgahbree	vahgahsehn	vahgahtor	nayvoo
Tev’Meckian	vuk	thub	zem	shan	phej	lep	rug	khaz	bras	haj
Dothraki	at	akat	sen	tor	mek	zhinda	fekh	ori	qazat	thi
High Valyrian	mēre	lanta	hāre	izula	tōma	bȳre	sīkuda	jēnqa	vōre	ampa
Na’vi	’aw	mune	pxey	tsìng	mrr	pukap	kinä	vol	volaw	vomun
Serpent’s Tongue	sar	yezh	vis	thiks	yauna	zokrul	khor	irim	ozhya	min
*3Personal
Vorlin	yun	dus	san	kad	lim	tor	zib	hog	nev	dek
Tepa	isi	kin	nase	pun	maa	maanisi	mankin	mannase	mampun	kimmaa
Naqu	pii	sai	loi	nii	tai	xoi	fii	vai	zoi	piiqi
Elet Anta	an taliet	ali	caro	cord	cesef	iscwe	aram	hada	olni	tuca
Neelan	can	bod	mos	kay	ved	ziw	kit	pu’d	ist	llad
DiLingo	ip	twip	trip	fip	flip	sip	zynip	jip	dip	hip
Maktalu	lé	shé	fi	ash	azi	ushu	ulé	ulá	ufi	uze
Tha-Tizê	dè	tat	veth	lal	ţëţ	ku	kut	kök	kök-dè	kök-tat
+Southern	dyx	tahik	visi	laz	ases	xu	xu-dyx	xu-laxi	xu-visi	xu-laz
+Classic Sital	dexe	taixi	vethe	lá	tí	ku	kudexe	kow	kow-dexe	kow-taixi
Watakassí	tá	kabí	slí	vandú	dakí	mandú	manduutá	katí	saslí	káz
Arkian	paji	doju	rax	fol	din	raji	tid	ini	int	lert
Hibernian	pai	dout	racht	fel	din	rai	tid	ini	int	lerti
Antapa	íso	ufá	élé	óqu	eda	edi-ék-[1]	edi-ék-[2]	edi-ék-[3]	edi-ék-[4]	ukí
Üqoi	jloohu	maq’iigh	zhobun	vdes’i	vdhazi	vithkhu	dhghoshui	voshai	viiqeg	spvvthaq
MCL	bri	cli	dri	gli	pri	sli	tri	vli	zri	clani
Nova	na	mno	bde	mi	bú	nú	re	gú	bi	ngú
Cispa	ik	ak	tiirp	ciric	kiiric	kaish	zaric	saic	saic-ik	saic-ak
Jarrda	yu	ral	jagh	kun	rraz	kov	noash	rom	kor	yum
Doraya	is	ke	te	keka	me	keta	nao	da	la	kema
Gladilatian	zno	fsut	hrnu	srut	wefe	mu	hzut	zo	hrhr	mrut
Draseléq	det	kladn	murs	rredn	pieqs	faqs	dhuadn	ünsédn	kroqgn	stadn
Curco	zet	cjan	mus	zen	pjec	fac	zan	ynsén	cjon	san
Leturian	ned	deg	sem	karp	gong	teit	dxem	koln	lam	tud
Arangothian	bed	koith	merra	avot	isik	umpso	tabba	sibba	pinquo	serx
Sulekhï	loth	voth	toth	foth	both	shoth	poth	koth	zhoth	limokh
Kankonian	in	bam	em	hol	kyu	sem	treil	fur	hel	zan
Denden	beru	verai	kairi	derni	loroi	srao	naru	terno	apar	berai
Danovën	tï	da	fë	la	ve	kö	jü	ni	ru	wa
Minervan	monè	dûl	tûl	qat	sanq	sorc	huè	ostte	nìnûl	decûl
Mango	jasi	svid	druhi	haf	mihru	khoz	nongo	asi	pavi	zor
Otg	aai	oum	out	on	eg	et	alh	oil	ag	yz
Rokbeigalmki  	khada	du	thara	ribu	khamsa	sejo	shaastuh	tei	niiyuh	drou
Ciravesu	ocu	tete	quepa	tato	enne	quije	olle	tautu	culce	ea
Rahha	zi	ra	nu	le	he	sen	its	its-ba-zi	its-ba-ra	its-ba-nu
Teonaht	uon	tibro	elen	frem	nibro	ksykso	tsabre	uyno	temra	dleyn
Melanian	she	te	pe	se	ke	le	ve	ce	re	shene
Kélen	án	énne	wíjté	wíór	ámme	té	ónne	ánór	áríw	énnen
Eleviial	dha	de	drex	lar	xan	ze	verd	gad	ren	dhos
Toono	ek	trago	benki	bedla	zola vi bedla	zola vi benki	zola vi trago	zola vek	zola	zola ek
Mushroomese	nang	nee	sham	shee	ha	læk	jæth	booth	kyo	jep
Fu	min	bwo	hî	kanga	pen	jila	kâka	swen	hâta	yita
Eloshtan	epe	kalok	ralok	razok	malak	catak	gitek	yorak	ragok	epemik
Qested	ane	kene	vene	kale	mane	sase	hete	yolte	lente	aneme
Muila	uin	dar	ou	kar	sim	sat	heel	vaa	nuok	dou
Ozee Tilp	jog	lon	bo	bix	winni	pu	pun	bi	noc	jogun
Nepturian	not	sendo	korla	sela	krat	nona	hen	sork	nab	nors
Vamela	tea	loa	loa ma tea	loa ma loa	lima	lima tea	lima loa	lima [3]	lima [4]	loa lima
Sile	yan	pein	leis	kais	tare	fish	kat	atso	shimme	ge
Dráeng	tid	pal	tri	ithir	nadh	sia	pith	odh	naui	deith
Dublex	van	duv	ter	har	pen	sis	sem	voct	nen	des
Idhur	ost	mek	gar	inv	fën	eki	kal	son	mat	gret
Hallon	uma	dasu	taran	vual	vefa	vech	vifim	shada	mem	dima
Ìlōãrtrascū	ônōs	tavā	diras	sāþwar	pēemp	pumtses	pumwēā	pumēzē	pumnawā	tam
Adinjo	win	larn	jon	lukhan	korn	lumen	chan	kosij	mu	shak
Elressie	mre	nyo	mao	yu	mur	pur	raol	shan	lirr	rram
Jaueqaomys	pyr	ique	uch	daut	bech	ii’tei	tiety	asej	tiise	uiin
Ziotaki	pina	tizya	ronyo	mazyau	sini	pelia	pelyina	liati	pelyoro	liama
Conlang #4892	emme	ruk	chu	thamme	panei	fonei	iro	botu	sachaso	ikh
Necarasso Cryssesa	vyl	sen	en	tar	do	mja	len	fe	ni	re
Quebric	sel	tes	nin	ques	túlë	engë	eledh	lin	telen	yltë
Janarisa	di	se	lu	ek	son	zil	nes	zur	vo	des
Eloshtan	epe	kalok	ralok	razok	malak	catak	gitek	yorak	ragok	epemik
*4Liotan (G. Eddy)
+Proto-Liotan	meil	suainn	seaill	diom-N	dair-N	naib-N	niug-N	por-H	daoc-H	teaid
Machren	mel	suaenn	sjaela	djiam-N	daer-N	naep-N	njuc-N	por-H	deach-H	tjaet
Kadhrein	mely	hoeny	cas	dyem	dar	nav	nyouq	por	deg	tyaj
Ivrien	melya	soinya	cathe	dyima-N	darya-N	nave-N	nyuqa-N	pora	dega	tyaja
Genistien	mele	syne	cathe	jiman	daren	naven	nuqan	pora	deka	ajde
Castuvien	mele	suéne	cathe	dziman	daren	naben	nugan	pora	deka	tsadze
Astarien	meile	syine	caitha	zima	daira	naiba	nuga	pora	deke	saidza
Lemyzon	mél	swn	qez	dêm	der	nep	núg	por	dàk	téct
Xara	tan	ver	gil	dor	zal	fon	xar	jun	sel	min
*4E Lemurian (S. Oostrom)
+Proto-E.-Lemurian	mbi	thwi	kwyri	mwi	phli	qwi	nshi	jeti	xhedi	keni
*5Bronian
Doxian	meb	dwi	kyr	mi	bli	ki	nesh	dzhet	shed	ben
Late Vautinese	me	thwe	kwire	mew	phle	qwe	nhe	ete	qebe	bne
Allemonian	ebon	dwi	kuri	muli	feli	gwi	noshi	churi	zhedi	ebkin
*5Ilsanian
Hopsturian	bii	tii	kur(ii)	myd(ii)	fyl(ii)	gii	shii	jed(ii)	khed(ii)	bin
Ilo	emb	endwi	eggyr	emmud	embul	engqi	enshi	enzri	embe	endembul
+Proto-Harnian	mbi	thwi	kwyyre	mut	bule	wi	nshi	gede	hed	bni
Jano	embi	dwi	xyre	mul	bule	i	enshi	ged	gedembi	benne
Degwanian	neb	thwi	kwyyr	mut	bul	wu	nesh	ged	hed	netwe

*Almean
**Eastern
+Proto-Eastern	*ānu	*duna	*dīm	*bāɣor	*pantu	*swetsa	*xayps	*yoki	*nebri	*dekt
*3Karazi
+Cuêzi	āno	duna	dīma	bāor	pâtu	sêta	xāeps	yosi	nebu	dêt
Caizu	aon	duna	dina
Curiyan	ano	zuna	zina
Losaynu	aun	duon	diəm
+Bucardo	ao	dua	jia
*3Central
+Caďinor	an	ďun	din	pahor	panť	suest	ȟaep	ioci	nebri	dect
Verdurian	an	ďun	ďin	par	pan	sues	hep	žoc	nev	dec
Ismaîn	en	zin	ʐin	pa∫	pâs	sus	hep	yçi	nuri	deç
Barakhinei	â	dhu	di	pao	panth	sêsht	khâp	hoch	nhêbor	dêsht
Benécë	ân	dun	dîn
Sarroc	au	ďu	di	pawor	panť	sieḣ	haip	yoisi	niebri	deť
+Kahinisa	ana	ďuna	dima
+Arániceri	añe	don	din
*3Axunaic
+Axunašin	ame	vume	dime	baju	penk	seče	šeis	yugi	nebi	dex
+Mounšun	amu	vume	jime
+Yeworšin	amə	dumə	diə
+Tannelišin	ano	vum	vim	
Xurnáš	ama	buma	jim	baj	peyk	seč	šic	yaus	nep	des
Teôši	äme	vume	zime	bäš	pekk	seţe	šis	yüš	nep	des
*3Naviu
Obenzayet	änu	ṭuna	dïŋ	bäʔua	päṭu	sata	kaipas	yagi	navri	dakš
*3Čia-Ša
Luxajia	awnu	čua	či	paw	páčú	ma	tečan	tuku	močan	pisan
**Monkhayic
+Meťaiun	grem	kuri	dama	ɣakaȟ	amua	migrem amua	mikuri amua	midama amua	ɣakaȟ kuri	kuramua
Kebreni	gem	kur	dam	hak	amma	migem	migur	midam	hakur	kram
Monkhayu	gyẽ	chur	dãw
**Wede:i-Mei
*3Wede:i
+Wede:i	bo	yok	śir	tause	pina	baŋ	baŋ boka	baŋ yokka	baŋ śirka	baŋ tauseka
+Old Jeori	ba	yak	śîr	tosə	pînə	bæŋ	śæys	yîgî	næbî	dæys
New Jeori	bah	yax	śir	tohə	pwinə	bwêŋ	śes	yîgyî	nyaî	des
Cuolese	bou	öw	šur	töz	pyin	boŋ	šís	üji	nei	dís
De:ijuyona	ba	yak	kor
*3Mei
Telandi	wa	ñaš	šæč	tauže	piña	waɣ	šis	iji	nei	dis
**Lenani-Littoral
+Old Skourene	moţ	òg	ded	darţ	bim	mar	depsan	darg	mopsan	pisan
Uṭandal	muč	ḍuk	dad
Gelihurendi	moyṭ	jog	did
Šijinti	möj	jog	did
Gurdagor	moč	ḍok	ded	darč	bin	mar	dečan	durk	močan	pisan
+Old Tžuro	mo	ŋok	dej	dala	biŋ 	mah	momah	dag	dejmah	pis
Šureni	mo	ŋoh	dežd
**Qarau
Erqarau	pir	naiči	čeʀə
Carhinnian	pur	naiš 	čəʀə
**Dhekhnami
+Munkhâshi	tat	dhak	kach	enki	kri	plhek	pnat	baj	zhdat	zhdak	
Dhekhnami	tath	dhakh	kash	inçi	khyi	plêç	benath	bazh	nêbwi	dêç	
**Western
+Proto-Western	wekš 	nis	sêm	sis
Nanese	ɛi	ne	sâm	se	ȟo
Omeguese	it	nai	sem	sai
K’aitani	pič	das	zim	zas
Moa	wotł	tis	hîm	his
Yamda-Trêng
Yamda	šrija	pyula	tyaša	fima	vuro	vuron[1]	vuron[2]	vuron[3]	vuron[4]	vuraro
Trêng	šiija	tyula	dyeša	hima	ɦôraw	ɦôraw [1]	… [2]	… [3]	… [4]	ɦôraraw
Bhrumese	žrdə	pülə	čæžə
Fredi	tudú	boró	xasitá
**Interior Vipodoȟ
Mado	zotó	širó	katutá
Arnó	zausó	šyeró	ketitá
**Jagaic
Žmeřo	myei	řumi	myařuŋ 
**Bé
Lé	jû	rò	jùr	čɛr	bàɔ	bàr	târ	rɔ̀r	jûs [8]	ròs [8]
**Linaminče
Ayalampan	sagu	ijai	etila
Sunčan	kokon	hečoko	hekyu
**Uyseʔic
Uyseʔ	or	nre	swol	tswar	phun	het	swolpret	nrepret	ortsum	tsum
**Kereminthic
Ȟamseniš	niȟez	boriz	prači
Praȟmeiriš	niȟat	borit	prači
Lairis	nikath	barith	pweči
Tombwe	inkatu	rabith	bwekinu
**Kemic
+Gleŋ	bagan	yalu	kumba
Ȟtana	bat	yara	kapme
Qapa	tapatu	tayru	takupu
**Neinuoian	
Neinuoian	æp	žu	ñuh	ɠan	mbete	ɗiže	[1] aɗiže	[2] aɗiže	[3] aɗiže	[4] aɗiže	
**Mnesean
+Sumë	taka	mokata	ginramo
+Nyuam	taga	mugata	giramo
Smë	tak	nkat	grãm
Mnesean	tebe	name	tebenama
**Eidnani-Kleʔmet’
Eidnani	keñe	mesko	tuvik
Kleʔmet’	hagin	wusxa	točin
**Dnetic
Okmisan	āšła	nahkū 	tāhke
**Itsenic
+Nlatakan	utsun	česeʔ	nyugwil
Wasanmadbi	očom	čitat	kakwats
**Bhöɣetan
+Bhöɣetan	chi	ru	cabh	phiŋ	ñakar	yajhi	yahru	yacabh	midhaś 	dhaś
**Šɯʇian
Šɯk	pæ	hi	ʘɤ	ely	nyar	nyaši	nyalɯ	nyaʇap	mida	lyeh
**Non-human
Elkarîl	nô	qêj	tîx	qâj	nquj	rin	mpêq	quth	tîgg	thôq
Flaidish	ʔy	lin	fell	gory	back	liffel	sam	liggory	ʔecker	fiich